a bi lahko napisal novice za v Delo,
... jaz sem zdajle na Brniku, grem na odpravo in me dva meseca ne bo.
Tako nekako je Franci pripovedoval, o tem in onem, ko sva sedela v "cimru" pri njem. Tak(šno)o je bilo s pisanjem alpinističnih novic. Je zdaj kaj drugače?
Seveda Francija ni več in dogajajo se povsem predvidljive spremembe. Lahko bi rekel, da smo spremembe zaznali že na pogrebu, a kaj več o tem kdaj drugič.
Pisanje alpinističnih novic v pravilu ni posel, so pa (bile in so spet) izjeme. In ker v bistvu delujemo prvinsko planinsko, brez dobre volje ne gre.
Da se ne bom preveč utrujal, uperjal prst, bom uporabil za iztočnico odgovor, ki ga je Franci ob zapletu pisal znanemu in večkrat nagrajenemu alpinistu: »Dobil sem Tvoje pismo in tudi dodatek. Kaj si hotel, pa mi (še) ni jasno. Ko sem zagledal Tvoj naslov, sem priznam pričakoval opravičilo, da si meni (in priznajmo, na nek način tudi slovenskemu alpinizmu) prizadel prej škodo kot prinesel korist. Ti pa mi razlagaš, kaj je alpinizem, kaj čutijo alpinisti in - kakšno škodo, da vam delam. Kot da ne bi bil alpinist tudi sam, kot da se ne bi ukvarjal s tem pisanjem zaradi alpinizma, in po svojih najboljših močeh. Če sem si pri Tebi nabral toliko črnih pik (samo jaz ali jih delaš vsem, ki Tebi in Tebi podobnim skušamo na tak ali drugačen način pomagati?), bi ne bilo lepše, da bi mi pisal ali telefoniral, pa bi se srečala in pomenila!? Nihče ni nezmotljiv in le ob konfrontaciji z mišljenjem drugih se lahko korigiramo. In ne misli, da se jaz ne (ne znam). Mnogo fantov in deklet prihaja k meni in mi med drugim pripovedujejo tudi, kaj je bilo v mojem pisanju dobrega, ja, tudi taki so, kaj napak, kaj bi veljalo povedati drugače. Veseli me, da najdeš čas in ´redno prebiraš novice, kakor tudi tujo literaturo, ki Ti je dostopna´. Kaj si misliš o meni, da mi greš takole ´podariti´ naročnino za ... (na kopiji, ki si mi jo izvolil poslati, žal ni mogoče razbrati, za katero revijo gre!)? Najbrž, da sem tako ´ohrn´ da se ne oskrbim niti z osnovnimi pripomočki za delo!? Veš, veliko jo prejemam!? In z večino dolga leta redno tudi sodelujem vse od Bolgarije, CSFR in Poljske (nekdaj tudi ZSSR), pa Danske, Nemčije, Francije, Španije ... do ...«
V čem torej razumem(o) alpinistične novice. Gre za to kdo bo pisal, kdo je pristojen in boljši?
V osnovi gre le za dolgoletno združevanje podatkov, ki ga premore le redko katera nacija. V bistvu je pomembna kontinuiteta, vztrajnost in zanesljivost. Obstaja pa še vidik, ki se meni osebno zdi pomemben. Vsak (sedaj na spletu, na družabnih omrežjih) objavljen in zabeležen vzpon dobi svojo težo, ker mu lahko kdo do neke mere spodbija verodostojnost. Pri tem gre lahko za način izvedbe ali pa za to, da nekdo vzpona sploh ne opravi, a ga uveljavlja, ... S tem, da so bili vzponi objavljeni, se je včasih ustvarjala verodostojnost. S prijatelji smo npr. pred desetletji praznike preživeli v neki koči, ki je prav nasproti znamenite stene. V Delu v AN so bili čez 14 dni objavljeni vzponi, v tistih dneh pa ni bilo v steni nikoooogar!
Sam Franciju nisem nikoli sporočal preplezanih smeri. Nekaj so jih sporočili drugi. Pa tudi s točkami sem se samo eno zimo in pomlad zaletel, potem pa sam od sebe spoznal, da je alpinizem le ...
Upam, da bo Mitja nadaljeval dobro delo, da bo našel motiv, da mu še kdo pošlje novico o prvenstvenem vzponu, ... alpinisticnenovice@gmail.com
Zgodovina pisanja AN je polna zanimivosti in resnično zanimivih zgodb zakulisja. Tadej, ni ves svet v kriminalkah, če imaš kaj časa ...