Večer, Okolje in družba - Marjeta Keršič Svetel: Pred kratkim sem imela opravke v majhnem kraju na slovenskem podeželju. Kakih šest kilometrov od najbližje avtobusne postaje.
Sprehod je bil prekrasen. Poletje, murni, polja buč in požete pšenice, lepo urejene kmetije, sem in tja prijazen "Dober dan!". Ko so me na cilju videli prihajati, je bilo prvo vprašanje: "Kje ste pa avto pustili?" Ko sem povedala, da avta sploh nimam in da sem prišla peš iz bližnjega večjega kraja, je sledil iskren vzklik: "O, revica uboga! Tako daleč!?" Ja, sem že navajena. Lepih sprehodov in tudi tovrstnih vprašanj.
Mobilnost ni samo avto - čeprav seveda priznam, da ima osebni avto veliko prednosti. A tudi pomanjkljivosti. Ne gre samo za to, da promet z osebnimi vozili, ki jih poganjajo naftni derivati, hudo slabo vpliva na naše okolje. Ne samo z izpušnimi plini, ampak s celo vrsto vplivov. Avto je tudi zelo drag. Ne samo nakup, ampak tudi vsi stroški, ki še sledijo. Posebno tam, kjer je koncentracija osebnih vozil res zelo velika in transport poteka zelo intenzivno - to se pravi v mestih in turističnih središčih - zaradi okoljskih razlogov bolj ali manj po vsej Evropi resno razmišljajo o izboljšavah javnega prevoza in o električnih vozilih. Marsikje so pri tem že zelo napredovali, zanimivo pa je, da prednjačijo prav turistični kraji v Alpah. To navsezadnje ni čudno, saj je v Alpah že precej občin in celo regij, ki so si za cilj zastavile energetsko avtarkijo, popolno energetsko samozadostnost. Za dosego tega cilja pa se morajo seveda znebiti odvisnosti od nafte in ta je ravno pri prometu največja. Rešitev vidijo v električnih vozilih. Avto na elektriko ni le avto, ki namesto nafte pač uporablja drugačno gorivo, gre za popolnoma drugačen koncept smisla avtomobila. Pravzaprav gre za drugačen pogled na svet in življenjski stil.
Maja letos so se evropski parlamentarci zavzeli za standardizacijo sistemov za napajanje električnih vozil, kar bi skupaj z drugimi ukrepi spodbudilo razvoj nove tehnologije in tudi povpraševanje na trgu EU. Vozila, ki se napajajo iz električnega omrežja, so ocenili kot zelo pomemben prispevek k razvoju gospodarstva, ki je okolju prijazneje in učinkoviteje izkorišča svoje vire. Pošta Slovenije je spomladi letos uvedla prve električne dostavne avtomobile. Ocenjujejo, da se odlično obnesejo v mestnih središčih, slovenski poštarji pa dobivajo tudi električna kolesa. Če električni pogon za mestno vožnjo dobro služi poštarjem, pri katerih je hitrost pomemben del konkurenčnosti, potem očitno ni razloga, da bi dvomili o uporabnosti električnih vozil za mestno vožnjo.
Električnim vozilom najbolj prijazna regija je trenutno Gorenjska. Po zaslugi projekta iz programa Lieder "Gorenjsko EleKtrO potovanje" so uredili polnilnice za električna vozila v turističnih središčih, na Jezerskem, v Preddvoru, na Bledu, v Bohinju in Kranjski Gori. Nismo sicer še tako daleč kot recimo Švicarji v turističnih regijah Haslital in Goms, kjer je gostom za izposojo na voljo 60 električnih avtomobilov, ki jih lahko najamete kar preko spleta za 60 švicarskih frankov na dan. So pa vsekakor storjeni prvi, zelo spodbudni koraki.
No, ja ... boste rekli. To je za turizem in mestna središča! Ampak navaden človek pač potrebuje svoj avto, če hoče kam priti, in to takega, ki vozi hitro, ne pa nekakšne električne igrače! Dvomljivcem z vsemi argumenti v prid električnemu osebnemu avtu lahko postreže Andrej Pečjak, ki dokazuje, da je zeleno ekološko paradigmo mogoče zelo lepo udejanjiti v vsakdanjem življenju. Naokoli se vozi z rdečo mazdo RX-8, ki je čisto zadovoljna z električnim pogonom, v vseh ozirih. Pa ne le to - elektrika prihaja iz majhne sončne elektrarne na strehi Pečjakove družinske hiše. Energetska avtarkija! Si predstavljate - konec računov za elektriko in bencin!? Brez odrekanja!
Marjeta Keršič Svetel