Slovenski tednik, 26.01.2008 - Aljaž Horvat: na gori San Pietro
Francozi so se vendarle odločili, da bodo v najkrajšem času z gore San Pietro nad Ajacciem na Korziki po letih pospravili razbitine slovenskega letala DC-9 80 - Letalo s 181 potniki je 1. decembra 1981 strmoglavilo ob pristajanju na Korziki - Pobude za odpravo slovenske nacionalne sramote tudi v slovenskem državnem zboru - Ob kovinskih razbitinah planinci še danes najdejo osebne predmete ali celo posmrtne ostanke.
Piše: Aljaž Horvat
Čeprav je od največje slovenske letalske nesreče minilo že dobrih 26 let, razbitine letala DC-9 80 na gori San Pietro pri Ajacciu na Korziki še zmeraj burijo duhove. Do danes odgovornim (pa naj bo to Adria, Kompas, slovenska ali francoska država) še ni uspelo spraviti razbitin letala z vrha slabih 1400 metrov visoke gore v dolino. Dobra dva kvadratna kilometra veliko območje je posuto s slovensko sramoto. Še danes je na sveti slovenski gori, kot so San Pietro poimenovali mnogi svojci žrtev, mogoče najti najbolj osebne predmete ponesrečenih (od osebnih dokumentov pa vse do oblačil, nekateri so opazili celo posmrtne ostanke umrlih).
Reševalci, ki so po padcu letala lnex-Adria 1. decembra 1981 pospravljali prizorišč tragedije, so zaradi nedostopnosti območja v dolino odnesli le najnujnejše. Razkosana trupla so spravili v krste in jih s helikopterjem odpeljali v dolino, osebne predmete so zbirali v plastične vrečke, za razbitine letala pa se niso brigali. Kasneje so jugoslovanski funkcionarji sicer trdili, da so goro San Pietro nad Ajacciem očistili razbitin, vendar so lagali. Resda si je planinska odprava dvakrat (1996 in 2001) ogledala mesto strmoglavljenja, a so le premaknili trup letala, da se več ne vidi napis letalskega prevoznika Inex - Adria. Slovenska sramota se danes omadežuje goro na priljubljenem francoskem otoku.
Francozi za
Toda tudi tej sramoti so šteti dnevi. Župan vasice Petreto pod goro San Pietro si že od svojega ustoličenja prizadeva, da bi goro očistili kovinskih ostankov, a je vaški proračun premajhen. Pietetna vprašanja, ki se postavljajo tudi v slovenskem državnem zboru, so stvari po 26 letih nekoliko premaknile z mrtve točke. Vse kaže, da bodo razbitine za vselej izginile. Pred dnevi so Francozi napovedali, da bodo očistili goro San Pietro in za večno zakopali dokaze na tragedijo, ki je šokirala celotno Slovenijo in tedanjo Jugoslavijo.
Grozljivih prizorov s konca leta 1981 se mnogi še danes slikovito spominjajo. Kompas je ob izteku praznikov (29. november je bil v nekdanji Jugoslaviji praznik spomina na drugo zasedanje Avnoja v Jajcu) pod ugodnimi pogoji organiziral privlačen izlet na francoski otok. Mnogi zainteresirani so potovanje odpovedali šele v zadnjem hipu (na primer Miro in Zdenka Cerar, ki sta se potem tudi znašla na seznamu mrtvih). Polet je bil trikrat odpovedan, nato pa se je letalo vendarle dvignilo z brniškega letališča proti Korziki. Čakalni krog nad letališčem Campo dell'Oro v Ajaccill je bil usoden. Ob 8. uri, 53 minut in 10 sekund je DC-9 sredi oblakov na višini 1365 metrov trčil v vrh gore.
Iznakažena trupla
Usodni so bili trije metri. Letalo je z levim krilom udarilo v goro vsega tri metre pod vrhom. Vzrok nesreče še danes ni razjasnjen. Vsi indici kažejo, da je nastal nesporazum med pilotom Ivanom Kunovičem in kontrolorjem letenja na letališču v Ajacciu. Zakaj je pilot po opozorilu računalnika, da se bliža ovira, potreboval devet sekund, da je poskušal letalo rešiti, bo za vedno ostala skrivnost. Podobno kot podrobnost, da je bil v času nesreče v pilotski kabini tudi enajstletni sin kopilota Franca Terglava z Raven na Koroškem.
Duhovnik iz Petreta je dal takoj po nesreči izprazniti svojo cerkvico, da je lahko sluzila kot zbirališče krst. Na cerkvici so kmalu po nesreči postavili spominsko ploščo. Devet dni po nesreči sta na brniškem letališču pristali dve letali, ki sta v Slovenijo pripeljali 181 krst. Za ponesrečene, katerih trupla so bila tako iznakažena, da jih ni bilo mogoče identificirati, so uredili skupinski grob na pokopališču na Žalah v Ljubljani. Nesreča na Korziki je največja slovenska katastrofa po koncu druge svetovne vojne in čas je, da sledi te tragedije izginejo tudi z mesta nesreče.