Večer, Okolje - Marjeta Keršič Svetel: Okolje in družba - Organizacija združenih narodov je 11. december razglasila za mednarodni dan gora.
Zato, ker so gorska okolja na našem planetu v marsičem nekaj posebnega. Ne glede narave, ampak tudi glede kultur, ki so jih v dolgih stoletjih in tisočletjih ustvarili ljudje, ki v gorah živijo.
Strokovnjaki, ki proučujejo podnebne in vremenske razmere na našem planetu, ugotavljajo, da se klimatske spremembe v gorah izražajo precej bolj kot pa na splošno na našem planetu. To velja tudi za Alpe. Zelo se je spremenil vzorec porazdelitve dni, ko rastline cvetijo, rastejo in semenijo. Spreminjajo se vzorec padavin, obdobja zasneženosti in kopnine, tali se permafrost, preperevanje kamnin poteka hitreje. Visoka gorovja, kjer so bile velike količine snega in ledu dolga stoletja trajno zmrznjene, izgubljajo svoje ledenike. V gorskih dolinah se je začel kopičiti blatni drobir, za katerim nastajajo nova, vse večja jezera. V marsikateri dolini pod Himalajo, Hindukušem, Andi se domačini zaskrbljeno ozirajo proti tem nestabilnim naravnim pregradam in se sprašujejo, kaj bo, če popustijo in se ogromne količine vode in blata zlijejo proti njihovim vasem. Ni naključje, da se je pozno jeseni nepalska vlada simbolično sestala na ledeniku Khumbu pod Everestom. Podnebne spremembe Himalaji ne prinašajo nič dobrega.
Tudi v Alpah imamo marsikje razloge za zaskrbljenost. Katastrofa, ki jo je povzročil blatni tok s Stožja v Logu pod Mangartom, se je morda za marsikoga odmaknila iz spomina, prav gotovo pa ne za domačine. Nov most čez Mangartski potok je vsekakor zmaga gradbeništva in veliko olajšanje za vse, ki se pogosto vozijo čez Predel, a pravzaprav je tudi opozorilo, kaj vse se lahko zgodi, če geološko nestabilna pobočja popustijo. Območij zemeljskih plazov v Sloveniji kar mrgoli. Žal pa na to pogosto pomislimo šele takrat, ko že pride do zdrsa zemljine in nastane škoda na poslopjih in cestah.
Slovenija je hribovita dežela: malo manj kot 70 odstotkov našega ozemlja štejemo za hribovit ali gorski svet. Marsikje imamo tudi na majhni višini opraviti s spoštovanja vrednimi strminami; dovolj je, da se človek sprehodi po Polhograjskih dolomitih, Zasavskih hribih ali Litijskih hribih, pa vidi, kaj so strme grape. Na mnogih območjih je zdrav gozd tisto, kar preprečuje hudo erozijo in zdrse zemljine. Toda kaj če naše varovalne gozdove oslabi porušeno naravno ravnovesje, napadi škodljivcev, onesnažen zrak in spremembe podnebja? Mnoga naselja bi se znašla v še večji nevarnosti, kot se z njo srečujejo že zdaj.
Marjeta Keršič Svetel