Radio Dur - Miha Pavšek: Očitno je letošnji Miklavž prinesel vse drugo, le zimo je pustil nekje drugje. Pri nas se ta še vedno zadržuje le v visokogorju, pa še tam je precej sramežljiva.
Gorniška popotnica
Manj kot pol metra visoka snežna odeja na Kredarici in pol tolikšna na enaki nadmorski višini v Kamniško-Savinjskih Alpah pač ne more biti kakšna posebna spodbuda za ljubitelje zimskih vzponov in popotovanj po zasneženih poljanah in strmalih. Že res, da so morda zaradi takih razmer gore za ta letni čas bolj dostopne kot sicer, pa vendarle se moramo podati na ture v popolni zimski opremi. Verjetno se bo ta konec tedna marsikdo odločil za obisk gora, če ne drugega predvsem zato, ker bodo le visokogorje in nekatere primorske pokrajine nad oblačno?meglenim pokrovom. Prehodno se bo »zameglilo« celo obmorskim Primorcem! Dolinci in kotlinci se bomo še najmanj teden dni, verjetno pa še precej dlje utapljali pod sivo-belim pokrovom.
Nad našimi kraji bo v naslednjih dneh nastalo obsežno območje visokega zračnega pritiska, ki bo skrbelo za dolgočasno in mračno vreme, seveda tu spodaj. Kakšen dan nas bodo morda celo osrečili sončni žarki, a bo njihova »minutaža« precej skromna, primerljiva s tisto iz športnih logov. Višje zgoraj pa bo zaradi obilice sonca čez dan precej topleje, ponoči pa mrzlo. Z vidika nas »spodenjcev«, bo torej vreme naslednje dni precej dolgočasno. Za izlete v »navpični« smeri pa bomo morali biti pozorni le na vsakodnevni podatek o nadmorski višini zgornje meje oblačnosti. Z nekaj znanja in uporabo svetovnega spleta lahko razberemo ta podatek prav vsak dan na straneh ARSO v podmeniju Vertikalna sondaža. Saj veste, to je tisti meteorološki balon, ki ga vsak dan zgodaj zjutraj, natančneje še v nočnih urah spustijo v Ljubljani v zrak in potem izmerijo najpomembnejše vremenske kazalce na različni nadmorski višini vse tja do okrog 3000 metrov.
Pri branju tega grafikona sta za gornike pomembni predvsem obe črti, modra in rdeča. Modra nam kaže potek dejanske temperature, rdeča pa potek temperature rosišča. Slednja je vedno nižja od prve, saj nam kaže temperaturo, pri kateri bi postal vlažni zrak s količino vlage ki jo ima trenutno nasičen, torej zelo vlažen. Večja kot je razlika med obema temperaturama, manjša je relativna vlažnost zraka. Kjer se obe črti prekrivata ali pa se vsaj močno približata, je ponavadi oblačna plast. Nad to nadmorsko višino oziroma tam, kjer se črti spet razmakneta, pa sije sonce. Enostavno, ni kaj, seveda je pri nas nekaj krajevnih posebnosti, v splošnem pa se lahko kar dobro zanesemo na tovrsten podatek. Nad grafikonom je treba le preveriti, če je datum pravi, saj se občasno lahko zgodi, da zaradi težav ni vsakodnevnih meritev. Vse skupaj lahko preverite še s telefonskim klicem na eno izmed višje ležečih planinskih koč, ki so odprte tudi v zimskem času. Zdaj pa v gore - tokrat na Vrtaško Sleme (2077 m), prvi dvatisočak nad Mojstrano v grebenu med Zgornjesavsko dolino in Vrati. Njegov obisk sodi med »obvezno branje« za tiste, ki bi se radi pobliže spoznali z zgodovino gorniških podvigov na območju Triglava in okoliških vršacev.
Z Vrtaškega Slemena imamo namreč pred seboj celotno ledeniško preoblikovano dolino Vrat, za Stenarjevo planjo se nam skriva le Luknja. Začetek markirane poti nad zadnjimi mojstranškimi hišami ob cesti, ki vodi v Vrata, ne bo preveč spodbuden, saj boste morali pošteno »gristi kolena«. Trud bo kmalu poplačan, saj se nam že pred Vrtaško planino nekajkrat odpre razgled na venec gora, ki obkrožajo dolino in po kateri se razlegata zdaj šum, zdaj bučanje Triglavske Bistrice. Prikrajšani ne boste tudi za sosednje grebene Zahodnih Karavank na čeu s Kepo ter vrhove nad Kotom in Krmo. Po prečenju južnih pobočij Vrtaškega vrha, se vam bo odprla še druga, savska stran, med ruševjem pa se boste kmalu prebili na travnate livade, ki vas bodo opozorile, da niste več daleč od vrha. Tam se pošteno razglejte, dan bo lep in škoda bi bilo hiteti. In ne pozabite, da pred desetletjem ni manjkalo dosti, da bi tu zrasel nov smučarski center, k sreči je zmagal razum. In povratek? Kjerkoli že boste šli glejte, da boste čim dlje na soncu, preden vas spet »požre« zoprna sivina!
Gorniški pozdrav, Miha