Fajn.si - Tadeja Rozman: ... tudi dobrodošli turisti. Seveda ne v Sloveniji!
Živimo v deželi, kjer od leta 1995, na podlagi Zakonov o varstvu okolja, o ohranjanju narave ter o gozdovih, s kasnejšimi popravki, velja Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, v kolikor vožnja ni povezana z družbeno-koristnimi nalogami. Tudi, ko gre za gorsko kolesarjenje, ni razlik, zdi pa se, da se kolesarjenje v isti koš z motornimi vozili meče iz golega principa. …
Celotna objava na FAJN.si >>>
Po zakonu je kolesarjenje dovoljeno po planinskih poteh, ki jih ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, označi kot kolesarjenju primerne. (foto: Tomaž Košir)
Uredba se tiče vseh sredstev, ki so lahko hitrejša od hoje pešca, ne glede na to ali gre za motorni ali lastni pogon. Naravno okolje pa v tem primeru pomenijo vsa območja izven naselij ter prometnih omrežij.
Če poenostavimo in konkretiziramo: v Sloveniji je sedaj dovoljeno kolesariti po gozdnih cestah (makadamih), prepovedano pa po gozdnih vlakah, kolovozih ter po planinskih poteh (Zakon o planinskih poteh, 2007). Brez izjeme!
Ker je vožnjo z vozili v naravnem okolju potrebno zakonsko urediti, smo julija letos dočakali nov osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju (ZVVNO), ki kolesarjem dovoljuje vožnjo po označenih gozdnih vlakah, še naprej pa prepoveduje vožnjo po planinskih poteh. Oziroma dovoljuje le po tistih, ki bi jih določilo ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, na predlog skrbnika planinske poti in po predhodnem soglasju Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
V štirih letih, odkar velja ta zakon, pa ni bila odprta še niti ena takšna pot. Kazen za kršenje omenjene prepovedi zakona bi za kolesarja znašala med sto in tisoč evri.
Zakon sočasno ureja vožnjo tako za motorizirana kot nemotorizirana vozila. Največje kritike predloga letijo prav na to dejstvo – da se kolesa in njihov vpliv enači z motorji, ATV-ji in drugimi motoriziranimi vozili.
Argumente proti dajanju koles in motorjev v isti koš, podajajo tudi rezultati neodvisnih znanstvenih študij o okoljskih vplivih gorskega kolesarstva, ki jih je na enem mestu zbrala IMBA, Mednarodna organizacija za gorsko kolesarstvo. Raziskani so bili štirje okoljski dejavniki: vegetacija, tla, voda in živali.
Povzetek ugotovitev? Gorsko kolesarstvo – ob primerni vožnji in na že obstoječih poteh – na naravno okolje vpliva v isti ali celo manjši meri kot pohodništvo. Za razliko od jahanja in uporabe motoriziranih vozil, pri katerih je vpliv na okolje neprimerljivo večji. Enačenje kolesa z motoriziranimi vozili (ATV, Trial in motokros motorji) je nesmiselno in nesprejemljivo.
Kako pa je z nadzorom ... Praktično ga ni!? ...
/.../ Kako je z zakonodajo v tujini?
Nemčija, Avstrija, Švica, Italija, Francija - alpske dežele, kjer je gorsko kolesarstvo izjemno priljubljeno in - tako kot pohodništvo, alpinizem, turno smučanje - predstavlja eno izmed dejavnosti planinskioh društev. ...