Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Marko Renčelj 2093 12

Hribolazcem nevarne

Večer, 05.07.06, Narava, gore in ljudje: Če daleč naokoli ni varnega zavetišča, je najbolje leči na tla

Udar strele človeka lahko usmrti, saj tedaj tok doseže kakšnih sto tisoč amperov

Hribolazcem nevarne "puščice" z neba

Smrtonosno moč najbolj privabljajo visoki predmeti na odprtem prostoru in kovinski materiali - Če daleč naokoli ni varnega zavetišča, je najbolje leči na tla

Foto: Andrej Petelinšek Bliža se čas neviht s strelami, ki povzročajo upravičen strah. Visoka stopnja atmosferske naelektritve lahko ubije ali povzroči požar. Posledice so opekline, šok in tudi usodne notranje poškodbe. Komurkoli je že uspelo ubežati streli ali ga je le oplazila, se grozeče "puščice" z neba spominja vse življenje.

Udarom strele so pogosto izpostavljeni izletniki in planinci v gorah, ki jih nepričakovano zajame nevihta. Če pravočasno ne najdejo zavetja, obstaja verjetnost, da bo strela svojo moč usmerila prav vanje. Strela namreč za mesto udara vedno poišče najvišji predmet v neposredni okolici. Poleg ljudi na odprtem prostoru so tako najbolj izpostavljena osamela drevesa, vrhovi hribov in skal, žičniški, električni in telefonski drogovi, osamljena kmetijska poslopja v vaseh, ob vodnih površinah pa konstrukcije mostov. Strelo privabljajo tudi palice za ribolov ali golf. V mestih so pogoste tarče strele visoke zgradbe, kar pa je zaradi vgrajenih strelovodov za ljudi najmanj nevarno. Bolj ogrožene so nezaščitene osebe, ki se gibljejo na prostem. V takem primeru nikakor ne smemo imeti v rokah ali v svoji bližini kovinskih predmetov. Med planinarjenjem ali pri plezanju so to cepini, dereze, kovinske sponke na vrveh ali nahrbtniku, ki jih je treba odvreči čim dlje od sebe. Če daleč naokoli ni varnega zavetišča, je najbolje leči na tla. Tako nismo več v višino štrleči izzivalec strele. Tudi zato, da bi ob morebitni kočljivi situaciji znali prav ravnati, izkušeni hribolazci priporočajo priložnostnim obiskovalcem gora, naj si še pred turo preberejo vsaj kak planinski priročnik.

Udar strele človeka lahko usmrti, saj tedaj elektrika doseže moč okoli sto tisoč amperov. Ob udaru se sprosti visoka temperatura, ki povzroči hude opekline, lahko poškoduje vitalne dele telesa, denimo pljuča, srce, možgane. Če udar strele povzroči zastoj srca in poškodovanemu ne damo takoj prve pomoči, nastopi smrt. Toplota, ki se razvije pri udaru strele, deluje na vlago, ta se v hipu spremeni v paro, ki nato lahko eksplodira. To je tudi vzrok za razkol drevesa, v katero je udarila strela. Raznese ga eksplozija pare, nastale pri uparjenju drevesnega soka.

Kar trideset odstotkov vseh požarov povzročijo strele. V mestih strela rada udari v televizijske antene. Pri tem se energija strele spusti do televizorja in lahko tudi poškoduje osebo v neposredni bližini. Zato je še vedno priporočljivo med nevihto televizor izključiti iz električnega omrežja, na kar, takšne so izkušnje gasilcev, še vedno pogosto pozabimo.

Mateja Grošelj

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti strela v2 Večer

12 komentarjev na članku "Hribolazcem nevarne"

Ivan Pepelnjak,

Eh, fantje, tako ste zagrizli v tole "armijo", da ste popolnoma spregledali izvirni prispevek k znanosti: po novem se moč meri v amperih ;))


Boris Strmšek,

Torej smo prišli do spoznanja, da novinarka, ki se je lotila članka in napisala, da se moramo ob nevarnosti strele v gorah uleči na tla, sploh ni napisala nič napačnega. Če se vležemo, potem nimamo težav z napetostjo koraka. Sicer pa je najbolje, da se jih izogibamo (neviht in strele), vsaj kar se mene tiče. Sem že bežal pred nevihto, pa sem se enostavno odstranil z grebena. Na primer od Travnika proti Mojstrovkam po eni plezariji. In sva s soplezalcem ugotovila, da naju bo scvrlo, če greva dalje po grebenu in sva pač splezala nekoliko nižje, našla eno luknjo, vse kovinsko odstranila oziroma pustila kakšnih 10 m stran, se usedla na vrvi, se malo zvila skupaj in tri ure poslušala treskanje kot na fronti. No, bila sva na suhem in strele so naju pustile pri miru. Na Triglavu pomaga mogoče Staničevo zavetišče malo pod vrhom, če pa je nekdo precej nižje, pa seveda ni prav enostavno. Je pa na Kredarici mogoče vprašati za nasvet ali na vrh ali ne, saj ti meteorologi lahko skoraj do minute in metra natančno povedo kako in kaj z vremenom v bližnji prihodnosti, se pravi dveh do treh urah, koliko potrebuješ gor in dol. "Ko pita ne skita!" so rekli v stari Jugi. Sicer pa je sedaj internet za vremensko napoved zakon, pa tudi ostali mediji dokaj natančno napovedo. Tudi možnost neviht. Običajno popoldan, zato je najbolje zgodaj vstati ali pa stopiti nekoliko hitreje. Pred nevihto, da ne bo težav z napetostjo koraka. Pa dežnike raje pustite v dolini, so tudi vaba za strelo.


Iztok Snoj,

Oba sta prava kerlca!

Mene je kot strela z jasnega odarila nova možna razlaga:

vojaški analitiki so vedno zrli v zemljevid Yu. "Desno" od Yu je bil vzhodni blok, levo Italijani. Od kod so pričakovali atomskega? Od ti. zahoda, jasno, to pa je na zemljevidu "levo"

Tako. Seveda je bilo to levo razmišljanje. Kot je levo tole o strelah. Po svoje celo drži.

Bil sem fantič mlad ... pa je zame relativno blizu udarila strela v elektrovod. Vem, da sem se od groznega poka vrgel na tla. Recept je torej tak - ne čakaj, da se vržeš po tleh zaradi grozne strele, bodi tam, na tleh že prej! Nikamor te več ne bo vrglo ...

Sedaj pa moram nehati!

Bejžmo!


Igor Pavlič,

Menim, da je že zaradi evidence in čimprejšnjega obveščanja morebitnih svojcev koristno navodilo, ki pa ga običajno nikjer ne omenjajo, namreč: Ko ima človek občutek, da se mu biža konec, npr. v primeru strele in podobnih naravnih nevarnosti, je dobro, da ima pri sebi osebne dokumente, torej: osebno izkaznico ali kak podoben dokument, izdan s strani MNZ/ v letalih jih običajno v kritičnih situacijah držijo med zobm/! Vsa ta debata o strela me spominja na JLA, namreč na tiste bizarne in prislovične ukaze, kako rabnba, a la "atomski s leve". Skoraj nikoli ni bilo ukaza o "atomskom z desne" in nikoli mi ni bilo jasno, zakaj je temu tako. Očitno je tako pisalo v knjigah in so znanje pač prenašali naprej.

Torej pazimo, kako bomo v raznerah, kjer okoli nas treska, držali roke in noge, da ne govorim o glavi! Pri atomskih napadih smo si poveznili kape in s telesom pokrili orožje, puške in podobno namreč. Tu bomo verjetno ščitili vrvi, cepin, GPRS, žolno (običajno takrat ni neviht!) in ostalo opremo.

Lep pozdrav


Dušan Škodič,

Igor, očitno te je potrebno nekoliko razsvetliti. Jaz sem obiskoval komandirski kurz in so nam natančno razložili, zakaj se ukaz vedno glasi: atomski s leva!

Odg: Zato, ker je JLA popolnoma "levo usmerjena" armada, vojaški analitiki z gotovostjo trdijo, da nas noben normalen sovražnik ne bo zasipaval z "njuki" po desni strani. ( Ker v času komunizma v Jugoslaviji desnica uradno sploh ni obstajala).

Po 15 letih iskreno upam, da me ne bodo zaprli zaradi izdaje vojne tajne.

Vzemite tole kot mali prispevek za "čas kislih kumaric".


Jani Bele,

Če nam že novinarka svetuje, naj preberemo kakšen priročnik, bi bilo dobro, da bi o opisovani temi tudi sama kaj prebrala.

Nasvet, naj se ob nevarnosti strele vležemo na tla, ni najbolj primeren oz. je kar nevaren. Bolje, da čepimo, z nogami skupaj.

Jani


Aleš Hočevar,

Kolega me je včeraj na odseku opozoril na:

"...kovinske sponke na vrveh ali nahrbtniku..."

Očitno, da novinarji v tudi v hribih uporabljajo kovinske SPONKE.

Napetost (električna) koraka pa dejansko obstaja, predvsem v neposredni bližini udara strele. Torej če strela udari zelo blizu vas, vas lahko napetost koraka ubije.

Lp Aleš


Tomaž Ogrin,

Če se ne motim, je prof. elektrike Tone Jeglič nekaj bolj pogljobljenega napisal o varovanju pred atmosfersko elektriko. Trenutno nimam teh stvari pri roki. Ampak saj jih tudi v gorah nimam. Za tam pa sem si nekaj stvari zapomnil. Upam, da prav.

Najprej smo pozorni na pojave, ki odkrivajo večjo in nevarno naelektrenost ozračja: Elijev ogenj, brnenje žic, dviganje las, dlak...Menda se na grebenu od Malega Triglava proti vrhu kaj takega večkrat pojavi. Pa na Škrlatici, Kočnah... Kot so mi znanci pripovedovali ali pa sem bral. Nisem še nikjer doživel (trapasti previdnež). Na Triglavu se v vročinskih razmerah sploh rad pojavi naelektren nevihtni oblak v nekaj minutah. Iz jasnega. Tam je tudi nekaj spominskih obeležij na preminule zaradi strele, hkrati tudi v opomin.

Takrat se obrnemo, po možnosti z grebena dol, ne prijemljemo žic.

Bežati pred strelo? Hm. Daljše korake ko delamo, večja je verjetnost, da bo treščilo v nas. Avtor nas opomni pred pojavom, ki se mu reče napetost koraka. Nogi sta narazen in vmes se vzpostavi napetost, ki privabi strelo. Bolj ko bežimo, večja je verjetnost, da nas ujame strela. Čudno. Tu smo včasih v precepu. Moramo dol z grebenov, a vendar (odvisno od ocene razmer) kmalu počep na tla, stran od velikih skalnih gmot (previsi in luknje niso varni), sredi grušča, na primer ali sredi planinskega travnika, ovijemo okrog sebe po tleh vrv, če jo imamo, da zmanjšamo dostop plazečih tokov do nas, če trešči v bližini. Pa kovinske predmete, ki se dotikajo tal (palice, cepini, dereze) stran od sebe. In čepimo (čim manjša površina na tleh) pri miru, dokler ne mine. Naporno najbrž.

Kot tole pisat.

Pa veliko sreče.

PS: se pa en konec kisle kumarice lepo sveti, če vtakneš vanjo žici iz 220 V napeljave. Samo ne poskušat, je smrtno nevarno...


Miha Noč,

Da ne bomo spet mlatili prazne slame: preberte si članek v zadnem Planinskem Vestniku, katerega avtor je Dr. Iztok Tomazin. Men se zdi kvalitetno napisan in tud poučen. Ta vir mi je še najbolj verodostojen, od sedaj prebranega tu na tem poratalu.

Lp Miha


Matjaž Novak,

In bolj tesne so hlače, večja je napetost koraka. K tem lahko svoje doda še morebitni umeten kolčni sklep.

Ne samo novinarka tega članka, še marsikdo tule bi potreboval branje kakšnega priročnika.

Ampak kisle kumarice so pa zakon!


Matjaž Novak,

Tisto, da z daljšimi koraki bolj privlačimo strelo, je verjetno samo šala.

Napetost koraka zelo "po kmečko": Pri udaru strele steče el. tok tudi po površini zemlje v neposredni bližini udara. Od jakosti toka in upornosti površine na določeni razdalji, je odvisna tudi napetost (večja je razdalja med dvema točkama, večja je upornost in posledično višja je napetost med njima) Tako je pri dovolj velikem toku zadosti že nekaj deset centimetrov razdalje med stopali obeh nog, da pride do smrtno nevarne razlike napetostnih potencialov. Še bolj nerodna zadeva je pri plezariji, tam so razdalje med deli telesa, s katerimi se dotikamo površine, še večje.

Torej, čepenje na eni nogi pa planinski klobuk brez značk.

Me pa nekja resnično zanima. A je bilo že kdaj eksperimentalno dokazano, da lahko po tleh položena vrv preusmeri plazeče tokove?


Matjaž Novak,

Novinarka vsekakor ni imela prav. Če bi se ulegli na tla, nikakor nebi mogli doseči enakomernega naleganja telesa po celi površini (brez SCT-jevega valjarja zagotovo ne), pa še različne prehodne upornosti zaradi oblačil bi igrale vlogo in bi bile razlike napetostnih potencialov velike. Zagotovo znatno večje, kot če sedimo z nogami čim bližje sedalu in seveda odmaknjeni od stene.

Vedet je tudi treba, da je udar strele zaradi samega impulza v bistvu visokofrekvenčen pojav, zaradi česar tokovi zelo radi tečejo po površini. Pri neposrednem udaru ni kaj dosti storiti, pri udaru v bližini pa z pravilnim ravnanjem lahko preprečimo ali zmanjšamo posledice.

Kam udari strela ni odvisno samo od oblike terena, pač pa zelo od sestave tal. Kovinska zaponka na pasu hlač pri privabljanju strele torej ne igra nobene vloge, bi se pa pri neposrenem udaru utegnila močno segreti.

Ampak, jaz še nisem doživel nevihte v hribih.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Razgibajmo življenje 06.07.06
Naslednja objava Vogel - Komna

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.