Plezalna turnejica po Dolomitih in šamoniških iglah
Marmelada in Grande Čapučino
Tega sicer ni izjavil Matevž Vukotič(AO Radovljica), en izmed mojih zelo nadarjenih radovljiških frikotov, je pa najin pogovor vseskozi mejil na podobne zmote. No, da ne bo pomote, Matevž je zelo zagnan starejši pripravnik, ki uživa srednješolske počitnice in koga za soplezalca si plezarije lačen alpinist lahko želi boljšega!
Na vožnji do Marmolade, je bilo eno izmed prvih vprašanj, ki jih je bilo zelo veliko, "Ejga, a Chamonix je kje bliz Mont Blanka, a ve kej ke šua?", no pa sva potem počasi parkirala pod Marmolado, spakirala opremo, na hitro pojedla škatlo jajc in zagrizla proti bivaku. Še preden sva se razveselila simpatičnega bivaka, sva si skorajada padla v objem ob poslavljajočem se soncu in gledanju lastne sence v megli, ki sva jo pustila za seboj. Ni slabo za prvi dan sva si rekla, se zadekala in zaspala kot dva mucka.
Zajtrk ob sveči sva pojedla ob tresavici, saj sva v stilu light and fast, vzela s seboj jako premalo. To nama je postalo zelo jasno v prvem hladnen in meglenem vstopu v smer Tempi Moderni. No že v prvem raztežaju sta naju spustili dalje dve navezi, s katerimi smo cel dan vzdrževali prijateljske navijaške odnose. Težko objasnim, kako sem si želel te smeri, v čudovito monolitni južni steni, ki je bila mistično zavita v meglo nekej do popoldne. Pravljično plezarijo v najboljši smeri, kar jih premore apnenec, ki ga poznam, sta presekali Tina in Nina, ki sta plezali sosednjo smer Gogna. Po prijateljskem čveku na polici smo odhiteli proti večernemu snidenju, še preden pa smo si privoščili enega rogatega, nas je čakal še kar prelep kos plezarije, in čoftast sestop po ledeniku.
Naslednji dan smo začeli pozno, še kasneje smo začeli s plezarijo nadPasom di Giau, plezala sva navrtano 300 metrsko smer v precej strmem stolpu Lastoni di Formin in kar veselila sva se spusta po vrvi, ki naju je pripeljal nazaj na zelene horizontalne livade. Noč je prinesla dež, jutro pa premik v smeri Centralnih Alp. Deset urna vožnja do Chamonixa je sicer najtežja tura tega tedna a ker ni posebno lepa, jo bom zaključil s kratko opazko; vožnja čez štiri dolomitske prelaze bi bila prijetnejša brez avtodomov in megle, ki so naju spremljali cele tri ure! Tik pred Chamonixom naju kontaktira Tomaž Jakofčič-Jaka, GV, ki ima prost dan. Zmenimo se, da gremo jutri v smer s kratkim dostopom in zmernimi težavami, saj naša forma ni silovita, za povrh vsega pa Matevž še ni otipal granita.
Na dostopu pod steno Aig. du Peigne naju z Matevžem resno navija v trebuh, včeraj sem namreč jaz, njegov trener, zaukazal, da morava zaužiti večjo količino vitaminsko bogate hrane, saj bova sicer oslabela. Kupila sva najlepše in najbolj rdeče in najbolj plastične in seveda najbolj špricane breskve, kar so jih imeli, jih neopranih pojedla kake tri kile in se zato počutiva vse prej kot zelo zdrava. Dostop kot tak, pa si bo verjetno zapomnil Jaka, ki ga je ledenega zmogel brez derez, za zraven pa sta nas prehitevala še dva, tudi za Francoza hudo naduta tipa, ki se sploh nista pogovarjala z nami, ko nas je zanimalo kaj bosta plezala. No sama plezarija je bila dopadljiva in ambient enkraten. Na poti navzdol, smo pomahali Francozoma, ki sta bila še visoko in se spustili večerji naproti. Jaka je zavil domov, midva pa v šotorček ob modrem jezercu, ki se je še ob 20.30 kopalo v najlepših odtenkih rdeče, kar jih premore sonce. Zadnji plezalni dan sva si zaželela v sosednji igli, kjer sva splezala še eno prelepo granitno smer, v kateri pa sva že ugotavljala, da je povsod lepo, najlepše pa je doma!
Za konec bi še dodal, da sem v odličnem mladem soplezalcu začutil nek poseben, enkraten alpinističen duh. V 1000 metersko steno brez hrane in z nič vode. Je rekel da trenira, da se telo navadi! Na koga, nič?
Kronološki potek in smeri
:
31.07. z Matevžem Vukotičem odpeljeva od doma, dostopiva na bivak pod Marmolado,
01.08. splezava
Tempi Moderni (VIII-/VI-VII, 850 m),
02.08. splezava
Excuses moi (7b, 300 m),
03.08. 10 ur vožnje,
04.08. s Tomažem Jakofčičem splezamo
Peigne Perdu (7b, 400 m),
05.08. z Matevžem splezava
Williamine Dada (7a+, 350 m).
Besedilo in foto: Matjaž Jeran
AO Ljubljana-Matica