Gore in ljudje: Sam od sebe je začel pripovedovati o najbolj navadni turi na Viševnik. Nič ekstremnega, neobičajnega. »Lahko to kje objavim?« »Kot intervju. Samo da ne razkriješ moje identitete.« Naj bo zgodba v opozorilo, kako se na Viševnik ne hodi!
V družbi z Viševnikom
Zakaj si šel v gore na četrtek popoldan? »Tudi ti hodiš na četrtke.« Kar je dobro zame, ni nujno tudi zate. »Četrtek je Jupitrov dan.« Kako to misliš? »Italijani ga imenujejo giovedi, giorno di Giove« Tebe nosi luna! »Priznam, imaš inovativen način hoje v gore, ki pa mi je nepoznan. Do polne lune je še daleč. Na večernem nebu se je pokazal očarljiv par Venere in prvega krajčka.«
Si šel sam? »Nikoli ne grem sam. Bog je vsepovsod, torej je bil tudi na Viševniku. Pa angeli…«Ne me zezat'. Kaj, če bi potreboval pomoč? »Saj ti pravim! Obrnem se na …« In če bi se ti kaj zgodilo? »Saj se mi je, in to veliko lepega!« Vidim, da moram zamenjati temo.
Si že slišal za žolno in lopato? »Menda se moraš pred turo kot žolna napiti tekočine in pozimi imeti a avtu vedno lopato.« A ti to resno? Počakam, da naredi požirek. In pivo veritas. »Si vsaj komu povedal, kam greš? »Seveda! Pred parkiriščem sem srečal enega smučarja, ki je pospravljal smuči. Vprašal me je, kam grem. In sem mu povedal!«
Zakaj si mi začel govoriti o Viševniku? »Vem, da že celih devet tednov nisi bil nad dvatisoč metri. In slike ti bodo naredile skomine.« Od kod on to ve? Ne gre za skomine, ampak za spomine. Si po poti slikal kaj lepega? »Ničesar, kar se vidi s srcem, se ne da dobro posneti.« Spet me provocira. Bom videl, kaj lahko pokaže z Viševnika, ki ga dobro poznam že vsak korak.
Je bila gaz? »Nič slabega ne napiši o dveh deskarjih. Naredila sta odlične luknje. Nazaj grede sem jih malo pokrpal s krpljami.« Greben je bil spihan? »Pihalo pa je, ja.« No, so kaj grozili plazovi? »Ne grozijo gore s plazovi, ampak ljudje. Res je, ne sme te biti groza plazov, tako si lahko bolje osredotočen na okolico.«
Si pred odhodom preveril vremensko napoved? »Seveda. Spletna kamera je na Kredarici kazala meglo, v Kranjski Gori tudi ni bilo lepo vreme, ampak Aladin je na večer napovedal razjasnitve. Z drugo besedo – vremenarji so opozarjali na izboljšanje.« Kakšno pa je bilo? »Čudovito.« Torej povsem brez oblačka? »Kako pa je lahko vreme v gorah čudovito brez oblakov? Če bi kdaj videl fotografije Jake Čopa?« Kaj pa on ve. Sedaj so drugi časi, poudarek je na močnih barvah.
Si kaj posebnega občutil? »Naj pomislim. Proti vrhu sem se v slabi svetlobi malo igral z nastavitvijo barv na fotoaparatu. Ustrezna je imela simbol hiške. Menda se uporablja za fotografiranje v notranjosti. Prišlo mi je na misel, da se zvečer na gori počutim zelo, zelo domače.«
Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? »Sprva temačni razgledi proti vzhodu, vsi odtenki sivine na jugu in pritajene barve na zahodu. Oblak, ki je obdajal Triglav, in iz katerega je prišel kak poseben sunek vetra, ta pa je deloval mogočno! Dajal je vtis nevidne moči. Bil sem v pravem trenutku na pravem mestu. Tega se ne da opisati z besedami.«
Sestopil si že v temi? »Pri prvih skalah sem nataknil svetilko in krplje.« A krplje si dal gor samo zato, ker si jih imel s seboj? »Kje pa! A se ti vedno namenoma kresneš po prstu, ker s seboj nosiš prvo pomoč? Ne, s krpljami je bilo videti lažje.« Pa ni bilo? »Sprva ne. Nižje pa sem užival v štorkljanju po gazi.« Veš, da podirati stopinje ni lepo? »Tiste globoke luknje? Ki jih bo vsak naslednji hodec samo še dodatno poglobil? Malo sem jih zagladil in utrdil, kot z zidarsko lopatico poravnaš bel zid. Takoj je bilo lepše.«
Si sestopil po smučišču? »Sprva sem namenoma mislil iti po njem, da bi videl, če bo tekel za mano voznik teptalca terena. A sem se premislil. Pravijo: ne kliči hudiča, še prerad sam pride.«
Kakšno opremo bi svetoval za tak izlet? »Ni važno kaj, ampak koliko. Ne več kot štiri kile z nahrbtnikom vred. V mojem primeru plus krplje. Izbira artiklov v malhi pa je stvar posameznika.« Imaš kak poseben nasvet? »V avtu me pozimi vedno čaka termovka s toplim čajem, poleti pa plastenka hladne tekočine.«
Bi želel na koncu kaj dodati? »Pogovor lahko objaviš le pod enim pogojem - da ničesar ne spreminjaš ali olepšuješ.« Saj veš, da se pravoverni planinci radi primejo za vsako besedo, ki se jim zdi napačna! Obtožili me bodo, da učim krivo vero! »To je tvoj problem. Ti si tisti, ki želiš objaviti besedilo. Kakšni pa so pravoverni planinci? Oni, ki verujejo v PZS? Jaz verujem v Boga.«
Bog daj, da tole na hitro spravim skupaj in si ne premislim z objavo. Najbolje na nedeljo, ko je večina v gorah.
Iztok Snoj