Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Izginuli slapovi v Škofjeloškem hribovju

Da narave nismo podedovali od svojih dedov, ampak smo si jo le sposodili od svojih vnukov, je že stara modrost. Žal nanjo v interesu kapitala marsikdaj pozabljamo, vendar se včasih najdejo tudi ljudje, ki jim ni vseeno. Po skoraj dveh letih sporov ...

Škofja Loka: Po skoraj dveh letih sporov, je nekaterim prebivalcem Loga in bližnjih vasi v poljanski dolini dokončno prekipelo. Po tem, ko ni več zaleglo nobeno opozarjanje na razne naslove, so se krajani odločili za ustanovitev civilne iniciative za ohranitev potoka Sovpata, lepotca Škofjeloškega pogorja. Cenijo ga predvsem pohodniki, ki se po peš poteh ob njem odpravljajo na Pasjo ravan in okoliške cilje.

Začne se kot poskočen gorski potoček

Zgodba se je začela zapletati poleti 2004, ko je parcelo z nekdanjo kmetijo in žago na Logu kupil podjetnik A.M. in na njej postavil večji kompleks za potrebe podjetja, kjer se ukvarjajo s plastičarstvom. Do tu je bilo lepo in prav, proizvodnja je stekla in šest domačinov je dobilo zaposlitev. Vse pa se je spremenilo lani, ko se je razvedelo, da je A.M. pridobil dovoljenje za gradnjo male hidro elektrarne, s katero bo pokrival energetske potrebe svojega strojnega parka. Gradnja naj bi stekla še ta mesec, ko bo gradbeno podjetje pričelo s postavitvijo zajetja in pripadajočega, petsto metrov dolgega cevovoda s premerom 30 cm, ki ga bodo speljali po strugi. Posledica projekta bo seveda presušitev potoka, ter njegovih treh slapov, ki predstavljajo malo lokalno zanimivost le nekaj kilometrov oddaljeno od Škofje Loke in Tavčarjeve domačije. Potok je bogat s potočnimi raki, ki bi s posegom v prostor izgubili svoj naravni habitat, prav tako pa so pod vprašajem rastišča redkega in zaščitenega Wulfenovega jegliča.

Wulfenov jeglič (Primula wulfeniana)

A.M je bil na pogovor pripravljen, o aktivnostih civilne iniciative je dejal le, da gre za izpade nevoščljivosti posameznih domačinov, ki se bojijo napredka. Povedal nam je, da ima vsa potrebna dovoljena za gradnjo MHE, do njih pa ni prišel prav težko, saj je bilo na tem mestu nekoč že zajetje za pogon vodnega kolesa žage, ki je obratovala do začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja. Da je nesmisel nasprotovanja še večji, je po njegovih besedah tudi korist, ki jo bo MHE prinašala občini, saj bo imela instalirana moč sinhronskega generatorja 800 kW, kar vsaj trikratno presega potrebe podjetja. Vsi energetski presežki se bodo torej oddali v javno omrežje. Zaradi splošne koristi je brez težav pridobil tudi kredit za ta projekt.

Prvi slap

Z zbranimi nekaj več kot 150 podpisi se je iniciativa obrnila na župana občine Log – Zminec, Janeza Lazarja. Župan jih je zavrnil, saj naj bi bile njihove zahteve nerealne in neutemeljene, ter škodljive za napredek občine. Iniciativa se ne strinja z dovoljenji, ker je po besedah pobudnice Jernejke Majer; zajetje za nekdanjo žago, ki je delovala po popolnoma drugačnem principu, segalo le okoli sedemdeset metrov v strugo, iz katere se je del vode preusmeril na vodno kolo.

Tretji slap

"Cevovod bi pomenil ekološko smrt za dolino Sovpata in izgubo naravnega okolja za naše zanamce v interesu hlastanja za dobičkom", je še dodala.
Nezadovoljni krajani so za naslednjo nedeljo napovedali zaporo lokalne ceste.

Tekst in foto: D.Š.

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
1april novosti

3 komentarjev na članku "Izginuli slapovi v Škofjeloškem hribovju"

Dušan Škodič,

Na srečo je res prvoaprilska. Sicer pa je poleg pravega slapa Sopota (Tretji slap) še fotografija zadnjega od slapov v Peklu (Prvi slap). Od tam je tudi Wulfenov jeglič.


Tomaž Ogrin,

Upam, da je prvoaprilska. Ni vse zlato, kar nekateri tlačijo pod besedo napredek. Napredek za čigav žep. Najprej je v današnjem času treba raziskati tok denarja. Oddajanje v javno omrežje bogati zgolj njegov žep. Očitno je izostala celovita presoja o vplivu na okolje in tehtanje vrednot , ki jih izgubimo nasproti tistim, kar dobimo.


Jože Šolar,

Vsak kmet že lahko zapira javno cesto. Včasih je lastnik na svojem postavil žago, mlin ali kovačijo na vodni pogon in je to pomenilo napredek, zdaj pa vsi v luft samo da so proti napredku in javni koristi. Tudi ceste so javne in jih lahko uporabljamo vsi ki prispevamo. Mi bomo šli v nedeljo v Škofjo Loko k birmi in se bomo morali zaradi ene "civilne iniciative" peljati čez hribe!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.