Primorske novice, Srednja Primorska - Bogdan Macarol: Te dni so v Sežani
odprli novo plezalno steno.
S kotičkom za najmlajše ter delom, ki omogoča trening tudi za najbolj zahtevne plezalce, se je tako tudi obalno-kraška regija uvrstila med območja države, ki imajo ustrezno plezalno infrastrukturo.
Umetna plezalna stena bo na voljo za člane kluba in za zunanje plezalce
Foto: BOGDAN MACAROL
SEŽANA ► “Bila sem že marsikje po svetu, tako da lahko povem, da je ta umetna plezalna stena v Sežani ena boljših v Sloveniji. Sama sem jo testirala že med izgradnjo, v bodoče jo bom pogostokrat uporabljala tudi za treninge,” je pomen nove pridobitve ocenila športna plezalka Mina Markovič.
Ob dejstvu, da je Markovičeva prva v zgodovini, ki je dvakrat zapored, lani in predlani, postala absolutna zmagovalka svetovnega pokala v plezanju ter ob njeni napovedi, da bo začela tekmovati za sežanski klub, so bili njenih pohval veseli tudi zaslužni za plezališče.
Zunanjo podobo stavbe, ki jo je z 20.000 evri pokrila sežanska občina kot lastnica, so kot športni objekt predali v upravljanje Zavodu za šport Sežana. Ta pa jo je proti najemnini predal v uporabo Športno plezalnemu klubu Plus iz Sežane. “V zgradbi, kjer je bila pred leti reševalna postaja, nato pa skladišče z arhivom zdravstvenega doma, smo vsa dela opravili v pol leta. Investicijo v notranjo opremo je v celoti pokrilo moje podjetje. Naložba se mi bo povrnila z najemnino za uporabo stene in inštruktorjev ob tečajih in vodenih vadbah,” je povedal Luka Fonda, predsednik športno plezalnega kluba Plus.
Pri postavitvi stene, ki v dveh klimatiziranih prostorih skupaj meri 300 kvadratnih metrov, so privili okrog 4000 oprimkov, njihovo lego je mogoče spreminjati. “Stena, najvišje ima več kot pet metrov višine, je prilagojena izobraževanju in treningu in ni za tekmovanja, saj ni prostora za gledalce. Ob tako imenovanem bouderskem plezanju tu plezalci, naenkrat jih lahko neovirano pleza 36, uporabljajo le magnezij in plezalne čevlje, ne pa tudi vrvi in vponk, zato so pod steno položene debele blazine, ki nevtralizirajo morebitne padce z nizkih višin,” je Fonda opisal novo pridobitev. Je prva take vrste na območju jugozahodne Slovenije, podobne ni niti v Trstu.
Poleg članov društva, teh je okrog 100, bodo steno lahko uporabljali tudi ostali, velik interes je zlasti med mladimi. “Neverjetno, kako se je plezanje razvilo v zadnjih 20 letih. In ravno na Krasu, kjer smo prvo umetno plezalno steno postavili leta 1995 v divaški osnovni šoli - ta je še vedno v uporabi -, vidim ob tej novi pridobitvi, da bo ta šport še bolj napredoval,” je bil zadovoljen tudi starosta kraških plezalcev, Bogdan Gerželj iz Divače.
BOGDAN MACAROL