SiolNET - Alenka Teran Košir: ... kot da so olimpijske igre pred vrati
TRENER KRAJNIK JE PRIPRAVIL OLIMPIJSKI SCENARIJ
"Pogrešam tekme, potovanja, druženje, a v resnici mi nič ne manjka. Imam res veliko časa za trening in odpravo pomanjkljivosti. Zdaj je najboljši čas za to," zagotavlja Janja Garnbret, najboljša športna plezalka zadnjega obdobja, ki še vedno trenira tako, kot da so olimpijske igre tik pred vrati. Njen trener Roman Krajnik si je namreč zamislil poseben scenarij.
Janja Garnbret in Domen Škofic, partnerja v plezanju, poslu in zasebnem življenju, sta v času karantene lahko trenirala skoraj brez omejitev. Svoj novi plezalni center, ki je zrasel v vasici Vrbnje blizu Radovljice in smo ga predstavili pred dnevi, sta namreč opremila ravno toliko, da je bil trening mogoč tudi v času najbolj striktnih ukrepov, ko smo se le stežka premaknili izven meja naših občin.ž
Kako je to obdobje preživela Garnbretova, najboljša slovenska športnica lanskega leta in najboljša plezalka na svetu, kaj načrtuje v tem letu in na kaj se pripravlja, ko pa je tekmovalni koledar za leto 2020 bolj kot ne prazen?
Malo za šalo, malo zares, pa vendar: sta z Domnom že razmišljala, kje bosta izkoristila svoja turistična bona? Kam se bosta v Sloveniji odpravila na dopust?
(Smeh, op. p.) Res ne vem, najbrž pa kar do najine telovadnice in nazaj, pa na Verd do telovadnice in spet nazaj.
Sprašujem zato, ker ste v času karantene dejali, da najbolj pogrešate svobodo. Kam ste se v tem obdobju zapeljali najdlje?
Mislim, da res kar na Verd, kar zadeva trening, sicer pa sem se nekajkrat zapeljala tudi domov (Šmartno pri Slovenj Gradcu, op. p.).
Priznam, da v času karantene ni bilo enostavno. Olimpijske igre so bile zame res pomemben cilj v tej sezoni in ko tega cilja kar naenkrat ni bilo več na vidiku, je seveda prihajalo do nihanj v motivaciji.
Foto: Peter Podobnik/Sportida
K sreči mi je pri tem precej pomagal Roman (trener Roman Krajnik, op. p.), ki je predlagal, da letos trenirava tako, kot da olimpijske igre bodo na sporedu, in formo v tistem času tudi preizkusiva.
V času karantene sva sodelovala po telefonu in prek videopovezav. Priznam, da sem potrebovala nekoga, ki me je motiviral. Zdaj, ko spet lahko trenirava tako, da je on zraven, je precej lažje.
Po novem trikrat na teden treniram tudi hitrostno plezanje, tudi zato, ker imam steno za 'speed' doma in ker imava zaradi prestavitve olimpijskih iger zdaj na voljo več časa.
Foto: Peter Podobnik/Sportida
Hitrostno plezanje je pri slovenskih plezalcih šibka točka, saj dolga leta ni bilo del trenažnega procesa, niti v Sloveniji zanjo nismo imeli ustrezne infrastrukture. Koliko vam je pri napredovanju v tej disciplini pomagal decembrski obisk Dallasa, kjer ste sodelovali prav s trenerjem za hitrostno plezanje?
Ogromno, Dallas je bil na nek način izhodiščna točka za moj 'speed', to zagotovo. Tam sva dobila točno tisto, kar sva potrebovala, in zdaj v Sloveniji to samo še nadgrajujem.
V ZDA sem trenirala s trenerjem iz Atlante, ki je specializiran prav za hitrostno plezanje, veliko pa mi je pomagal tudi Romanov kolega Kyle (Clinkscales, op. p.).
Moj napredek je res ogromen. Zdaj moram to samo še izpiliti do popolnosti.
Kam torej zdaj spadate v hitrostnem plezanju? Če se postaviva v širšo konkurenco …
Nikoli se v steni nisva štopala, tako da točnega časa ne vem, vendar po samem občutku in posnetkih zelo napredujem. Zagotovo je moj čas zdaj že pod devetimi sekundami in mislim, da ga lahko še izboljšam. Moj uradni osebni rekord je sicer 9,1.
Pred pogovorom sva si ogledali posnetek z lanske balvanske tekme v Münchnu, kjer ste zmagali pred fantastičnim občinstvom. Kaj v tem trenutku najbolj pogrešate? Takšno atmosfero? Adrenalin?
Najbolj pogrešam tekme! Vse do zdaj sem bila vajena, da je pozimi pripravljalno obdobje, s februarjem ali marcem pa se začenja obdobje potovanj, tekem … Res jih zelo pogrešam.
Ko sva si prej ogledali posnetek, sem se spet spomnila, kakšno je bilo vzdušje in kako sem se počutila na tekmi, da o druženju s plezalci, predvsem slovensko reprezentanco, sploh ne govorim.
A če pogledam širše, mi v resnici nič ne manjka. Imam res veliko časa za trening in odpravo pomanjkljivosti, zdaj je pravi čas za to.
Foto: Peter Podobnik/Sportida
V številnih športih smo v času karantene spremljali različne virtualne tekme, kjer se športniki vsaj malo lahko primerjajo med seboj. Je kaj podobnega mogoče izpeljati tudi v športnem plezanju?
Vem, da obstajajo različna tekmovanja v visenju na "fingerbordih", kaj širšega, kjer bi se lahko primerjali, pa mislim, da ne obstaja, niti ne vem, kako bi to izpeljali.
V času epidemije smo bili priča kopici odpovedi ali prestavitvi tekem svetovnega pokala, žal tudi tiste v Ljubljani, ki bi premierno morala potekati septembra v Stožicah. Je bil to za vas velik udarec?
Da, res sem upala, da bo to prva tekma v sezoni, čeprav zdaj že dvomim, da jih bomo letos sploh dočakali.
Če že, bodo verjetno na koledarju od oktobra naprej in v zelo strnjenem urniku. Upam. Seveda pa se odpira kup vprašanj, kdo bi se tekem sploh lahko udeležil, kako bi bilo s potovanji …
Lanska sezona je bila za vas res sanjska. Ste prva v zgodovini, ki je zmagala na vseh tekmah balvanske sezone, osvojili ste tri naslove svetovne prvakinje … Običajno po takšnih sezonah in uspehih pride do zloma sistema, telesa. Ste tudi sami doživeli kaj podobnega?
Ne, lani tega nisem občutila. Sploh nisem čutila, da bi bila pod hudim stresom.
Običajno sem težko čakala na konec sezone, in ponavadi, ko mi je vse breme padlo z ramen, tudi zbolela, lani pa se ni zgodilo nič od tega. Vse je šlo zelo tekoče, tudi premore sem dobro načrtovala.
Garnbretova je 9. junija lani v Vailu postavila nov mejnik: zmagala je na vseh tekmah balvanske sezone v koledarskem letu
Ste v času karantene poleg plezanja in gradnje lastnega plezalnega centra odkrili še kakšen nov hobi?
Čeprav je bilo veliko časa, pa ga še vedno ni bilo toliko. Večinoma sem trenirala in pomagala v centru. Po novem občasno tudi tečem, izvajam jogo, se raztegujem, berem … Trenutno prebiral knjigo Placebo ste vi Joeja Dispenze, seveda pa gledam tudi serije.
Kako napredujete z učenjem japonščine?
Uf, to se je pa malo ustavilo. K sreči imam zdaj za to dodatno leto časa.
Krajnik z olimpijskim načrtom
Tudi Roman Krajnik, trener Garnbretove, Škofica in številnih drugih slovenskih plezalcev, se je v času karantene znašel v povsem novem položaju.
V zadnjih 20 letih se še ni zgodilo, da bi bil več kot pet dni brez treninga, zdaj pa je kar dva meseca preživel brez prisotnosti na treningu svojih plezalcev.
"To je s seboj prineslo kup improvizacije in iskanja rešitev, tudi Janja je imela nekaj težav z motivacijo, saj ni človek, ki bi bil po cele dneve samo doma," nam je ob obisku novega plezalnega centra v Vrbnjah povedal Krajnik, ki je včasih deloval tudi kot selektor slovenske in avstrijske reprezentance v športnem plezanju.
Garnbretova s svojim trenerjem Romanom Krajnikom. Foto: Peter Podobnik/Sportida
V času karantene je trening potekal tako, da je Garnbretovi in Škoficu zjutraj poslal fotografije smeri, onadva pa sta jih preplezala in mu poslala posnetke, ki so jih pozneje analizirali.
"Čim bolj smo se poskušali približati pravemu treningu," je pojasnil Krajnik, ki je v času karantene našel tudi marsikaj pozitivnega. "Pri vsakem od svojih plezalcev sem našel ogromno šibkih točk, ki jih bomo zdaj poskušali odpraviti.".
Med analizo treninga. Foto: Anže Malovrh/STA
Na vprašanje, na kaj se z Garnbretovo sploh pripravljata, ko pa je tekmovalni koledar še vedno bolj kot ne prazen, je pojasnil, da je pripravil načrt, ki mu bosta sledila tako, kot da bi olimpijske igre letos ostale na koledarju.
"Z Janjo bova tako preverila pripravljenost za prihodnje leto. V času karantene sem dobil ogromno podatkov, predvsem glede njenega napredka v hitrostnem plezanju, poskusila sva ogromno različic v hitrostni steni. Janja zdaj hitrost trenira trikrat tedensko, česar v običajnih razmerah nikoli ne bi upal predlagati, kaj šele izpeljati. Mislim, da je to recept za uspeh," si obeta Krajnik.
V ostalih dveh disciplinah, ki tvorita olimpijsko kombinacijo, balvanskem in težavnostnem plezanju, je bila 21-letna Korošica že zdaj skoraj brez konkurence.