Koalicija nevladnih organizacij ga je poslala Vladi RS, vsem poslancem državnega zbora ter ministrom za okolje in prostor, za kulturo in za kmetijstvo
Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka:
CIPRA Slovenija, Društvo Mountain Wilderness Slovenija, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Gorenjsko ekološko združenje, Naša Slovenija/Slovenia Nostra, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Svetovni slovenski kongres, Zavod za oživitev civilne družbe, Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji, Iniciativa za ohranitev TNP in IUCN-ova Svetovna komisija za zavarovana območja - WCPA,
naslavlja
Državnemu zboru RS
Vladi RS
Ministrstvu za okolje, prostor in energijo
Ministrstvu za kulturo
Slovenski in evropski javnosti
Medijem
Javno pismo
s pozivom za zavarovanje naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in
kulturnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka (TNP)
Javnost je bila preko javnih medijev obveščena, da je bil predlog zakona o TNP (drugo branje) umaknjen z dnevnega reda junijske seje DZ RS. Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev TNP se strinja z mnenjem večine poslancev, da predlog zakona, kljub številnim amandmajem, ki so jih vložili kvalificirani predlagatelji, še ni bila primerna podlaga za celovito zavarovanje naravne in kulturne dediščine na sedanjem območju TNP. Odmevna razprava med javno predstavitvijo dopolnjenega predloga zakona o TNP, ki je potekala od 12.01. – 14.03.2004 in številni utemeljeni predlogi in dopolnitve k predlogu zakona v okviru te javne predstavitve niso bili upoštevani. Še več, k tem predlogom in pripombam niso bila posredovana strokovna stališča predlagateljev zakona, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Zavoda republike Slovenije za varstvo narave in Javnega zavoda Triglavski narodni park, kot je to DZ izrecno zahteval v svojem sklepu z dne 18.12.2003.
Koalicija nevladnih organizacij tudi ugotavlja, da javnost ni obveščena o stališčih DZ glede nadaljevanja postopka sprejemanja tega predloga zakona oziroma o pripravi novega zakona o TNP. Ker se bližajo naslednje volitve poslancev v DZ in je usoda tega predloga zakona o TNP nejasna, naslavljamo to pismo na vse poslanske skupine v DZ ter na Vlado RS s pozivom, da omogočijo pripravo sodobnega in mednarodno primerljivega novega zakona o TNP in, da v te priprave povabijo in enakopravno vključijo tudi strokovne institucije, SAZU ter nevladne organizacije (NVO).
Nevladne organizacije, združene v koaliciji za ohranitev TNP izjavljamo, da bomo dale na razpolago svoje bogato strokovno znanje in izkušnje na področju varstva narave, kulturne dediščine ter zavarovanih območij vključno z najnovejšo teorijo in prakso mednarodnih organizacij pri ustanavljanju in upravljanju naravne in kulturne dediščine ter zavarovanih območij, vse pa v interesu priprave takega predloga zakona, ki bo v celoti zavaroval najmanj sedanje območje TNP in pri tem upošteval že veljavne zakone s tega področja, predvsem pa ZON in mednarodne smernice za narodne parke (IUCN kriterije).
Nadalje si dovoljujemo opozoriti poslance DZ RS in Vlado RS na nujnost takojšnjega zavarovanja nekaterih biserov naravne in kulturne dediščine na območju TNP, kajti sedanji trendi in kapitalski apetiti že kažejo, da hočejo nekateri posamezniki in skupine, ob pomoči invalidne prostorske dokumentacije in velikodušnega barantanja s prostorom v posameznih delih TNP, izrabiti ta vmesni čas in pozidati kar največ prostora, ki je Slovencem od nekdaj svet. Naj pri tem navedemo le nekaj primerov iz Bohinja: nov hotel v neposredni bližini cerkve sv. Janeza v Bohinju na »stari« lokaciji – gospodje vpleteni v afero Zbiljski gaj grozijo celo s 34 let starim gradbenim dovoljenjem za 600 postelj; ograjevanje zemljišč ob Bohinjskem jezeru - nezakonito dejanje, o katerem inšpektorji, občina in MOPE že eno leto molčijo oziroma ne znajo ali nočejo ukrepati; nove ladje - navlaka brez primere privlečena iz odpada nekje v Nemčiji, vse pa po nekih izjemnih dovoljenjih; pomoli – legalizacija črne gradnje občine Bohinj na podlagi izjemnega dovoljenja Vlade RS; kopališča - za dva meseca sezone je občina Bohinj pripravljena uničiti del obale jezera v osrednjem območju TNP z vso mogočo infrastrukturo in z dvomljivim ekonomskim uspehom (glej poročilo občine Bled o izgubah javnega kopališča); nestrokovna rekonstrukcija regionalne ceste ob južni obali Bohinjskega jezera v osrednjem območju TNP - izvajanje v nasprotju z izdanim naravovarstvenim soglasjem in z grobim posegom ter poškodovanjem obalnega pasu jezera - brez ukrepanja inšpekcij (?); in še bi lahko naštevali.
Naj opozorimo, da je največji del teh interesov in pritiskov za gradnje usmerjenih predvsem na območja, ki so evidentirana bodisi kot naravna vrednota ali pa so v neposredni bližini evidentiranih kulturnih spomenikov. Namreč, na območju TNP je preko 100 evidentiranih naravnih znamenitosti oziroma naravnih spomenikov, od katerih pa je le 10 zavarovanih kot naravna vrednota (glej predlog zakona o TNP - 17.01.2003). Podobno je z zavarovanjem kulturnih spomenikov na območju TNP, kjer je evidentiranih preko 55 kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
Da bi preprečili nepopravljivo škodo na naravnih vrednotah in kulturnih spomenikih na območju TNP, kar brezvladje na tem področju brez dvoma že povzroča, pričakujemo in zahtevamo od DZ RS, ki je ustanovitelj TNP, da še na svoji julijski seji naloži Vladi RS ter ministru Janezu Kopaču in ministrici Andreji Rihter, da v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (46. – 50. člen) in Zakonom o varstvu kulturne dediščine (10. – 15. člen), po petih letih od začetka veljavnosti teh dveh zakonov, končno potegneta iz predalov predloge za zavarovanje vrednot državnega pomena in kulturnih spomenikov na območju TNP in takoj predpišeta:
- trajno zavarovanje še nezavarovanih naravnih vrednot: vsa jezera vključno z ledeniškimi jezeri kot tudi Bohinjsko jezero z njegovim zaledjem (jezerska skleda), vse slapove in izvire rek, soteske in korita ter spomenike geološke zgodovine in drugih evidentiranih naravnih spomenikov; in
- rajno zavarovanje še nezavarovanih kulturnih spomenikov, predvsem pa: cerkvi sv. Janeza in sv. Duha ob Bohinjskem jezeru in druge cerkve evidentirane kot kulturni spomenik, značilne pašne planine in arhitekturno izročilo pastirjev ter druge kulturne in zgodovinske spomenike; in
- ukrepe za preprečitev izvajanja že izdanih dovoljenj za posege na območju Bohinjskega jezera, ki nimajo ustrezne zakonske podlage in so bila izdana brez veljavnega upravljavskega načrta za TNP ter ukrepe za ustavitev izvajanja tistih del, ki že potekajo in grozijo uničiti podobo in tudi tržno vrednost tega območja, vse pa v škodo prebivalcev na območju TNP in Slovenije.
V primerih, če za trajno zavarovanje še ni na razpolago ustreznih strokovnih podlag, je nujno uporabiti tiste člene v zgoraj navedenih zakonih, ki določajo začasno zavarovanje. V primerih pa, ko občine niso sprejele ustreznega zavarovanja vrednot lokalnega pomena in kulturnih spomenikov na območju TNP iz svoje pristojnosti naj se uporabijo členi preje navedenih zakonov, ki to nalagajo organom na ravni RS.
Spoštovani predsednik in poslanci DZ RS, predsednik in člani Vlade RS, minister za okolje, prostor in energijo, ministrica za kulturo, pozivamo vas, da uporabite svoje pristojnosti in še pred iztekom vašega mandata opravite svojo dolžnost na področju varstva naravne in kulturne dediščine na območju TNP in preprečite vsako možno zlorabo oziroma uničenje dediščine na območju našega edinega narodnega parka.