Večer, Potovanja - Maruša Bradač: Že kar lep čas živim v Kaliforniji, zlati državi, kot jo imenujejo. Dovolj časa, da sem se privadila na življenje in na muhe Američanov.
Pogled na Half Dome v Yosemitu, foto: Maruša Bradač
Živim v hiški z belo ograjo in vsako jutro pozdravim z "zelo v redu", ko me ljudje sprašujejo "kako ste". Ker pravega odgovora tako ne pričakujejo. In bog ne daj, da kdaj prineseš kakšno jutranjo frustracijo, ker pač še nisi imel jutranje kave in so te na poti v službo "zalili" avtomatski pršilniki. Ne, v Kaliforniji so vsi super in nič ni nikoli narobe. Vsaj sosedje morajo imeti to predstavo. Pa se človek tudi tega navadi in se osrečuje z drobnimi dobrotami iz rodne Slovenije. Bučno olje in borovničke, ki jih včasih bolj, včasih manj uspešno in večinoma ilegalno prinesem od doma. Pa slike Slovenske Bistrice na steni in še bi se kaj našlo.
In tako se pač čisto po slovensko pritožujem nad polnimi desetpasovnicami (oziroma 20- po naše), kavo, ki to sploh ni, zdravstvenim zavarovanjem, ki to tudi ni, nad guvernerjem, ki je boljši igralec kot politik, pa ga že v filmih nisem marala. In sedaj verjetno porečete, naj že neham jamrati, zakaj pa sem sploh šla od doma. In potem se v hipu spomnim, zakaj. Ko zapade prvi sneg, komaj čakam, da pograbim smučke in že sem na smučišču. Lake Tahoe, tri ure vožnje od San Francisca (ali pa dvanajst, ker pri vsakem najmanjšem snegu "predpišejo" verige in potem se kakšnih 50 kilometrov po polževo premikaš čez serpentine). In potem smučišča, kamor ti seže oko. In ogromno prog, tistih steptanih in tistih s pristnim pršičem. Ko sem prvič prišla v Tahoe, sem se na mile solze razjokala. Od veselja, ker je tukaj najslabši pršič (ki ga tukaj imenujejo kalifornijski cement) enak kot tisti najbolj puhasti pri nas doma. In snega zapade na metre (čisto resno, letno ga zapade deset metrov)! In ko ti postane dolgčas ob več sto kilometrih prog, osemnajstih smučiščih, ki obdajajo temno modro jezero, pa pot pod noge na tisoče kilometrov turne smuke. Zimska pravljica. In pri vsem tem še sploh pomislim na Slovenijo? Seveda, vsako leto z veseljem pridem na domače Pohorje. Na borovničevec. In da se spet naučim smučati, saj je smučarsko znanje na naših smučiščih še vedno za vsaj razred boljše.
Zimska sezona se po navadi konča konec aprila, a nemalokrat se na Mammoth Mountain (smučišče šest ur vožnje iz Los Angelesa) smuča tudi 4. julija, na ameriški praznik. Ampak potem je pa res konec, vsaj v Kaliforniji, in vsi zamenjajo smuči in snowboarde za surfe in potapljaško opremo. Surfanje na valovih, lasje ožgani od sonca, japonke, kot v filmih. Ja, bo kar držalo, čeprav se na valovih najde tudi kakšen poslovnež, otrok, upokojenec. Ja surfanje je res kalifornijski šport. Pa čeprav se temperatura morja nikoli ne dvigne nad 16 stopinj Celzija, sploh ne severno od Los Angelesa. In tako se na balkonih namesto rjuh sušijo neoprenske obleke. Za surfanje in potapljanje. In kaj narediš, ko vidiš morskega psa? Baje ga udariš po nosu, tam so najbolj občutljivi. Ampak nikogar ne poznam, ki bi mu to uspelo preizkusiti. Ta del Pacifika ima namreč več kot sto vrst morskih psov, a le tri so nevarne za človeka. Sama sem videla morskega psa, ko sem surfala. Pravijo mu "horn shark" in ni prav nič nevaren. Sploh pa je mene dosti bolj strah tistih krščenih, ki te mimogrede povozijo s kakšnim vodnim skuterjem.
In kaj imajo pri vsem tem medvedi? Medved je uradni znak Kalifornije. Imajo ga celo na zastavi. In moram priznati, da so kar zadeli. Še posebej za tiste, željne kampiranja v nacionalnih parkih. V Yosemite sem prvič naletela na kosmatince. O tem parku sem dosti prebrala, človek, ki je vsaj malce zaljubljen v planinsko in alpinistično literaturo, ga slej ko prej odkrije. El Capitan, s kakšno vnemo Nejc Zaplotnik v Poti pripoveduje o njem. Videti ga ni težko, preplezala ga seveda nikoli ne bom. Ga pa človek z lahkoto prehodi, le malce bolj naokoli je treba stopiti. Kampiranje v parkih se zelo razlikuje od dopusta na Hrvaškem. Vse je vsaj kanček bolj robinzonsko, kanček ceneje (kamp prostor za šest ljudi stane okoli 10 do 20 dolarjev), glavna razlika pa je, da te na vsakem prostoru pričaka t. i. medvedja škatla. "Da vanjo takoj pospravite vso hrano, zobno pasto, in sploh vse, kar ima vonj. Zadnji teden so medvedi vlomili v tri avtomobile v našem kampu," nam že pri vhodu v kamp zabiča oskrbnik, ko sem se nazadnje potepala po nacionalnem parku Sequoia/Kings Canyon. In res, kosmatinci so nas obiskali vsak večer in na vsakem pohodu smo jih tudi srečali. In seveda so našli tudi tistega, ki je na svojo žalost, in na veliko veselje medvedov, pustil svojo večerjo v avtu. Seveda je postala medvedova večerja, avto pa je spominjal na odprto pločevinko rib. In tudi sosedov šotor je imel dva zračnika več zaradi pozabljene zobne paste. Na našo srečo pa medvedom ljudje blazno smrdimo, tako da se nas večinoma v velikem krogu izognejo. Vsaj kalifornijski.
In ko hodim po teh mogočnih planinah, se vseeno rada spomnim našega Pohorja in Alp in si rada zažvižgam kakšno Kekčevo pesem. Pa čeprav imamo Bedanca za guvernerja.
Če so vas lepote Kalifornije premamile
Let: Glavni letališči sta Los Angeles (LAX) in San Francisco (SFO). Če niste vešči prometa, vam bolj priporočam slednjega in tudi San Francisco je res vreden ogleda.
Potovanja:
Žal je javni prevoz zelo slab, zato vam ne preostane drugega kot najeti avto ali avtodom. Avto lahko najamete kar na letališču (priporočam rezervacijo preko strani, kot so Expedia, Travelocity ipd.), več informacij o najemu avtodoma pa najdete na: http://www.cruiseamerica.com/.
Ne pozabite k cenam najema prišteti še cene zavarovanja (osnovnega in kasko = "Collision Damage Waiver"). Prav tako ne pozabite na mednarodno vozniško dovoljenje, ki ga dobite pri AMZS. V Združenih državah je ekvivalentna organizacija AAA. Obrnite se na njih, če potrebujete informacije, potovalne karte ipd.
Nacionalni parki:
V nacionalnih parkih je treba plačati vstopnino, ki se giblje od 10 do 20 dolarjev in velja sedem dni (za en park) oziroma 80 dolarjev za eno leto (za vse nacionalne parke). Kampiranje v parkih stane okoli 20 dolarjev, za avtodome malo več. V ceno je všteto kampiranje za do šest oseb. Obvezna je rezervacija, če se odpravljate tja čez konec tedna. V poletni sezoni se vikendi napolnijo že marca, ko se začnejo rezervacije. Med tednom je malo laže najti prostor. Rezervacije za večino kampov najdete na http://www.reserveamerica.com/.
Opremo za kampiranje si lahko sposodite ali kupite npr. v trgovinah REI (http://www.rei.com/rentals).
Smučanje:
Glavna smučišča v osrednji Kaliforniji so okoli jezera Tahoe in Mammoth Lakes. Če potujete z najetim avtom, ne pozabite na verige, ki so pogosto obvezne (in brez njih ne boste smeli čez prelaze). Lahko najamete tudi avto s štirikolesnim pogonom, v tem primeru verig večinoma ne boste potrebovali. Najbolj znano smučišče je Squaw Valley, kjer so bile leta 1960 tudi olimpijske igre. Vsa smučišča ponujajo ogromno nesteptanih terenov, za vse ki so željni celca. Najem opreme je mogoč na vseh smučiščih. Dnevne karte stanejo med 50 in 80 dolarji.
Potapljanje:
Kot v vsaki državi je najboljše poiskati potapljaški center, ki visoko kotira na lestvicah, kot je npr. PADI. Najboljše potapljanje je v okolici San Diega in na otokih (Channel Islands). Sama sem se potapljala s Calboat Diving (http://www.calboatdiving.com/), Truth Aquatics (www.truthaquatics.com) in Horizon (horizoncharters.com). Največja razlika med temi centri in centri pri nas je, da te spustijo v vodo tudi na samostojen potop. Ampak če potrebujete partnerja ("buddyja"), vam bodo tudi tega priskrbeli.
Surfanje:
Vse večje plaže imajo organiziran najem opreme in ponekod ponujajo tudi inštrukcije. Za začetnike priporočam Cowell's Beach v Santa Cruzu, 17th Street v Huntington Beach, plaže Santa Monice itd.
Ne pozabite:
Kalifornija je ogromna, zato ne pozabite, da boste dolgo potovali od mesta do mesta. Google Maps (maps.google.com) vam pove, da je od Los Angelesa do San Francisca šest do sedem ur vožnje, od San Francisca do Yosemita štiri ure, od San Francisca do Lake Tahoe tri do šest ur itd.
Maruša Bradač
Maruša Bradač
Pogled na Lake Tahoe s smučišča Diamond Peak