Večer, Okolje in prostor - Marjeta Keršič Svetel: Pred nekaj dnevi je lastnik helikopterja gospod Franci Stroj s svojim zrakoplovom pristal na vrhu Triglava.
Ni šlo za prisilni pristanek niti za naključno odločitev - očividci vedo povedati, da se je na vrh najprej povzpel peš (in medtem "parkiral" helikopter pred kočo Planika), si teren temeljito ogledal in ga celo premeril z metrom - šele nato je izvedel pristanek. Letalski podvig pa je opazoval čuvaj Triglavskega narodnega parka (TNP) in sledila je prijava okoljskemu inšpektorju.
Javni zavod TNP je o dogodku obvestil tudi Agencijo RS za civilno letalstvo. Veljavni zakon o Triglavskem narodnem parku namreč prepoveduje polete z motornimi zrakoplovi nad parkom nižje od 300 metrov, kar pomeni, da je prepovedano tudi pristajanje. Dopuščene so izjeme - oskrbovanje postojank in reševalne akcije, s posebnim dovoljenjem uprave parka pa tudi helikoptersko snemanje za znanstvene raziskave in dokumentarne filme. Dogodek je povzročil precej odmevov v velikih medijih, pa tudi na spletnih straneh. Zaradi novinarske radovednosti je gospod Stroj pojasnil, da je na vrhu Triglava pristal zato, da je v helikopter vkrcal planinca, ki se ni počutil dobro, in njegovega znanca. Ob pregledu spletnih klepetalnic in blogov kmalu postane jasno, komu je naklonjeno javno mnenje: seveda junaškemu pilotu, ki je pristal na vrhu Triglava. Na delavce Triglavskega narodnega parka pa letijo pripombe, ki pogosto niso le pikre in cinične, pač pa prav strupene in tudi žaljive. Dejstvo je, da je gospod Stroj s pristankom na vrhu Triglava kršil predpise. Tudi če je res šlo za pomoč planincu - gospod Stroj namreč ni pooblaščen za reševanje s helikopterjem. In v državi, kjer velja pravni red, morajo javni uslužbenci proti kršiteljem pač podati prijavo. Zato jih imamo in zato jih plačujemo.
Res pa je tudi, da so letenje z raznoraznimi zrakoplovi po narodnem parku (tudi zelo nizko!), pristajanje helikopterja ob kočah, vojaški manevri s helikopterji in helikopterska snemanja nekaj, kar se dogaja kar naprej. In seveda tudi reševanja s helikopterjem. Toliko brnenja helikopterjev in letalskih motorjev, kolikor ga je nad Triglavskim narodnim parkom, ne boste doživeli v nobenem drugem narodnem parku v Alpah! Helikopter dostavi celi godbi na pihala na Kredarico inštrumente, da potem na vrhu izvedejo nadvse hrupen koncert s kraljico cvička, o tem piše v vseh medijih - in se ne zgodi nič, ker razgrajanje na vrhu Triglava ni prepovedano, helikopterski poleti na Kredarico pa so vsakdanja stvar.
Mi smo zelo hecen narod, zlasti nenavaden pa je naš odnos do predpisov. Domnevam, da je to posledica tisočletne podrejenosti tujim pravilom - v nas se je ukoreninilo prepričanje, da predpisi načeloma niso nekaj, kar bi bilo treba spoštovati. Če nam prija, jih pač ignoriramo. To počnejo vsi - od klošarjev do najvišjih državnih uradnikov. Je Stroj poteptal simbolično vrednost vrha Triglava? Lepo vas prosim - saj jo teptamo vsak dan! Sto žensk, gasilske veselice, nagci, pevski zbori, politiki, snemanje reklam, plezanje po lestvah na streho Aljaževega stolpa, popivanje ... to je na dnevnem redu! Celo znamenita zastava brez zvezde, ki je postala simbol naše osamosvojitve, je prišla na zasneženi vrh Triglava s helikopterjem - z ekipo alpinistov, ki so se 12. junija 1991 fotografirali za slavnostno prilogo Dela vred! Kakšno ohranjanje narodnega parka neki, če pa v njem mrgoli črnih gradenj, če celo sama država gradbeno posega vanj, če se lahko kadarkoli zgradi gozdna vlaka (beri: cesta), če se motorna vozila vozijo in parkirajo vsepovsod ...
Zmeda vrednot? Seveda. Zaskrbljujoče slab odnos do narodnega parka, predpisov, varstva narave? Seveda tudi to. Pravzaprav pa gre le za enega od simptomov zelo resne bolezni: mi slovenskega pravnega reda sploh ne jemljemo resno in lastne države z njenimi organi vred tudi ne. Kar niti ni čudno, če pomislimo na vse zlorabe, kršitve in lumparije velikega formata, ki smo jim priča in jih ta pravni red ni sposoben preprečiti ali vsaj kaznovati. Večinsko mnenje pravi: če lahko kršijo predpise in etiko ter moralo oni - jih bomo tudi mi! Ta logika pa je tisto, kar me res zelo skrbi.
Marjeta Keršič Svetel