Alenka Teran Košir: ... težava, na katero javno opozarja tudi Janja Garnbret?
 

Olimpijska prvakinja Janja Garbret je javno že večkrat opozorila na problematiko "okostnjakov" v plezanju, ki se v praksi kaže v obliki podhranjenosti nekaterih plezalcev in plezalk. Na tako imenovano problematiko RED-S (sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu) opozarja vedno več ljudi iz sveta plezanja, seveda pa je pereča tudi v drugih športih. Pred kratkim sta zaradi neukrepanja v zvezi s problematiko iz medicinske komisije pri Mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC) protestno odstopila dva zdravnika. O tem, kaj sploh je RED-s, kakšni so simptomi in kakšne so dolgoročne posledice za športnike in športnice, smo se pogovarjali z Evo Peklaj, univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, klinično dietetičarko in članico Slovenskega združenja za klinično prehrano.

Pred dnevi je s svojega položaja v medicinski komisiji pri Mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC) protestno odstopil nemški športni zdravnik Volker Schöffl, za enak korak se je odločil tudi njegov avstrijski kolega Eugen Burtscher. Schöffl  je v objavi na Instagramu, ki jo je okrepil z grafiko okostnjaka in opozorilom Plezanje ima problem, pojasnil razloge za svoj odstop. Bil je nezadovoljen z neukrepanjem IFSC-ja oz. pomanjkanjem reform na področju problematike relativnega energijskega pomanjkanja v športu, ti. RED-s. Na omenjeno problematiko je z besedami, da si v plezanju ne želimo okostnjakov, že lani na vrhu mednarodne zveze opozorila prva zvezdnica športnega plezanja Janja Garnbret, o problematiki pa je spregovorila tudi za naš medij. Zanimalo nas je, kaj sploh je RED-s, kakšni so simptomi in kakšne dolgoročne posledice za športnike in športnice. Po odgovore smo se obrnili na Evo Peklaj, univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, klinično dietetičarko in članico Slovenskega združenja za klinično prehrano.

Kako pereča je problematika relativnega energijskega pomanjkanja v športu (RED-S)? 

Eva Peklaj, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, klinična dietetičarka in članica Slovenskega združenja za klinično prehrano. 
Foto: osebni arhivSindrom relativnega energijskega primanjkljaja v športu (RED-S) je velika in pogosta težava v športu, največja težava pa je, da je prepogosto neprepoznana.

Študija na 150 slovenskih športnikih je pokazala, da ima 87 odstotkov športnikov vsaj eno izmed težav, povezanih z RED-S. Podobne rezultate kažejo tudi študije iz tujine.

Prenizek energijsko-hranilni vnos športnikov, tako profesionalnih kot rekreativnih, vodi do fizioloških motenj, ki imajo za posledico spekter kliničnih in psiholoških zdravstvenih težav ter težave z zmogljivostjo. Športniku torej po končani vadbi preostane premalo energije za nemoteno delovanje telesa, kar pa ima negativen vpliv na zdravje. Ravno zaščita športnikovega zdravja je en izmed ključnih ciljev Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Janja Garnbret: Težava je očitna in vsi jo opazimo, vendar nihče ne ukrepa

"Motnje hranjenja so še vedno tabu tema. Težava je očitna in vsi jo opazimo, vendar nihče ne ukrepa," je v sobotnem intervjuju na Sportalu novembra lani opozorila olimpijska prvakinja in močan glas plezalne skupnosti Janja Garnbret, ki pravi, da so nekateri za uspeh pripravljeni tvegati potencialno hude zdravstvene težave v prihodnosti. "Učinek pretiranega hujšanja je kratkotrajen," poudarja in se zavzema za skupno stališče plezalne skupnosti, ki mora nasloviti težavo tako, kot je. "Da je to za človeka nevarno. S tem bi dolgoročno lahko ta trend spremenili na bolje."

Kaj so najpogostejši simptomi sindroma relativnega energijskega pomanjkanja v športu? 

Model RED-S opisuje 10 zdravstvenih izidov in 10 mogočih vplivov na športno uspešnost, povezanih z nizko energijsko razpoložljivostjo pri športnikih.

Gre za moteno delovanje telesa, ki nastane kot posledica energijskega primanjkljaja oziroma nizke energijske razpoložljivosti. Na eni strani je ogroženo športnikovo zdravje, pojavijo se težave s hormonskim ravnovesjem in zato s presnovo.

Poleg že naštetih zdravstvenih težav se lahko pojavijo težave z imunskim sistemom, ki se kažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe, športnice lahko izgubijo menstruacijo, športniki imajo nizke ravni testosterona, pojavijo se lahko težave z delovanjem ščitnice, slabokrvnost, vnetje želodčne sluznice, pri mlajših športnikih pa tudi zastoj v rasti.

Pojavijo se lahko tudi psihološke težave, ki se kažejo kot depresija ali motnje hranjenja. Na drugi strani pa je prizadeta športnikova zmogljivost, hitreje se utrudijo, slabša je koncentracija, koordinacija in to pomembno vpliva tudi na športni uspeh. Ravno uspehu pa športniki pogosto dajo prednost pred zdravjem.

Nemški športni zdravnik Volker Schöffl je zaradi neukrepanja IFSC na področju problematike RED-S odstopil s položaja v zdravniški komisiji:

Avstrijec Eugen Burtscher je bil do nedavnega predsednik medicinske komisije pri IFSC, Volker Schöffl pa član odbora prostovoljcev. Kot so zapisali na spletni strani Planetmountain.com je njuna ekipa zadnji dve desetletji neumorno delovala na razvoju načinov odkrivanja, ocenjevanja in pomoči športnikom, ki so razvili RED-S ali so v nevarnosti, da se razvije RED-S. Trdita, da kljub temu, da imajo na zvezi "najbolj številne in poglobljene podatke o tej problematiki," menita, da njihov upravni organ ni sprejel nobenih konkretnih ukrepov za zaščito zdravja svojih športnikov.

Kakšne so lahko dolgoročne posledice RED-S za športnikovo zdravje in kariero? 

Športnik lahko ob ustrezni prehranski in presnovni podpori izboljšajo prehranski status in posledično svoje zdravje. Nepopravljiva škoda pa seveda lahko nastane za kosti, saj športnik, ki v obdobju adolescence energijsko ne zadosti hranilnim potrebam, ne doseže maksimalne kostne mase, kar pa dolgoročno vodi v težave s kostmi. Prav tako se lahko pojavi zastoj rasti.

Velika težava je tudi duševno zdravje, predvsem motenje hranjenja. Razširjenost teh je večja pri športnikih kot pri splošni populaciji. Motnje hranjenja so resne duševne bolezni, ki nujno potrebujejo ustrezno multidisciplinarno zdravljenje, saj je stopnja smrtnosti visoka. Zdravljenje motenj hranjenja je dolgoletno in ima za posledico negativen vpliv na kakovost življenja športnika. Športniki, ki pojedo premalo, imajo tudi povečano tveganje za poškodbe, kar pa lahko vodi v konec kariere.

Se vam zdi, da so športniki in trenerji o tej tematiki dovolj ozaveščeni? 

Zdravniki, trenerji, fizioterapevti in drugo osebje, ki skrbi za športnika, glede na tuje študije ne pozna problematike RED-S. Kljub jasnim priporočilom Mednarodnega olimpijskega komiteja se še vedno dopušča, da športniki, pri katerih je prepoznana huda oblika RED-S z motnjo hranjenja in številnimi zdravstvenimi težavami, tekmujejo na najvišji ravni.

Z namenom postavitve diagnoze RED-S mora športnik opraviti zdravstveni in prehranski pregled. S pomočjo posebnega orodja RED-S CAT razdelimo športnike v tri skupine (rdeča, rumena, zelena) glede na resnost težav z zdravjem.

Priporočljivo je, da športniki v kategoriji z visokim tveganjem (rdeča luč) ne nadaljujejo treningov in ne tekmujejo. Zaradi hude prehranske ogroženosti nadaljevanje treningov lahko resno poslabša njihovo zdravstveno stanje ter športnika odvrne od zdravljenja.

Janja Garnbret je že večkrat opozorila na problematiko RED-S v športnem plezanju. "Žal na tekmah še vedno gledamo nekatere tekmovalke, ki so tako suhe, da je videti, kot da se bodo zlomile na steni," je izjavila v nedavnem intervjuju za Sportal. Foto: Ana Kovač

Ali RED-S pogosteje prizadene ženske kot moške? 

Tudi naša študija je pokazala, da so imele športnice več znakov RED-S kot športniki, in kar je še najbolj strah zbujajoče, najbolj ranljive so bile mladoletne športnice. Iz drugih študij vemo, da je obdobje adolescence tudi obdobje, ko razvijemo odnos do hrane, ko se razvija osebnost.

Pogosto so mladi športniki pripravljeni v želji po uspehu, da bodo morda nekoč celo profesionalni športniki, ogroziti svoje zdravje in dati prednost športnim rezultatom.

Bistveno bolj so ogroženi športniki, pri katerih telesna masa igra pomembno vlogo pri doseganju dobrih rezultatov. To so antigravitacijski športi (smučarski skoki, športno plezanje) in estetski športi, kjer je vitkost zaželena zaradi estetike (ples, gimnastika, ritmična gimnastika, umetnostno drsanje). Veliko težav imajo tudi tekači na srednje in dolge proge.

Ali obstajajo preventivni ukrepi za zmanjšanje tveganja za RED-S? 

Gre za ukrepe preprečevanja nizke energijske razpoložljivosti in je osredotočeno na nefarmakološke strategije, med katere spadata optimizacija prehrane in ocena učinka prehranskega ukrepa. Priporočljivo je profesionalno prehransko svetovanje športnikom, ki se osredotoča na optimalno razpoložljivost energije in hranil za podporo periodiziranih treningov, tekmovanj, posebnih fizičnih zahtev ter za preprečevanje poškodb in bolezni.

Vsakemu športniku, ki želi namerno spremeniti sestavo telesa, vključno z izgubo telesne mase, je treba zagotoviti strokovno prehransko svetovanje. Preventivne iniciative v svetu se vrtijo okoli izobraževalnih programov, ki se osredotočajo na športnike, trenerje in druge člane športnikove ekipe.

Kako pomembni so obroki pred treningi, tekmami in kako pomemben je regeneracijski obrok? 

Ustrezen vnos energije je temelj športnikove prehrane, ker podpira optimalno delovanje telesa, določa sposobnost vnosa makrohranil in mikrohranil ter pomaga pri manipulaciji telesne sestave.

Enako pomembno je, da športnik poskrbi za ustrezno strategijo podpore športni aktivnosti. V praksi to pomeni, da ima obrok pred treningom, po potrebi med treningom in po njem. Ustrezna prehranska strategija pozitivno vpliva na zdravje in omogoča izboljšanje telesne zmogljivosti in moči.

Športnik naj od dve do štiri ure pred treningom zaužije obrok, bogat s kompleksnimi ogljikovimi hidrati ter nekaj beljakovinami, obrok pa naj ne vsebuje preveč maščob (mastna hrana).

Med aktivnostjo, ki traja več kot eno uro, se svetuje uživanje športne pijače, ki vsebuje elektrolite ter ogljikove hidrate. Svetuje se zaužitje od 30 do 60 gramov ogljikovih hidratov na uro aktivnosti (po potrebi tudi več). Pomembno pa je, da športnik v uri po treningu zaužije obrok, bogat z beljakovinami ter ogljikovimi hidrati.