Delo - Danica Velkavrh: Tiho, kot bi se plazila po mahu, jesen osvaja tudi nižje hribe
Objavljeno: Delo, sreda, 17.10.2007 - TRIP
Koča v Krnici in še turistična kmetija Košir
Tiho, kot bi se plazila po mahu, jesen osvaja tudi nižje hribe
Koča v Krnici (1113 m) bo stalno odprta še do konca oktobra – Iz Kranjske Gore je do nje dve uri hoje, kar je povsem dovolj za jesenski izlet – Ob vrnitvi si lahko oddahnete na gostoljubni turistični kmetiji Košir
Planinska koča v Krnici je za ta jesenski čas kar dovolj visoko, da je treba preveriti vremensko napoved, ali morda ne pretita mraz in sneg. Če pa se napoveduje lep dan, se splača odpraviti do nje. Že pot je lepa, v koči pa so prijazni ljudje, ki jim gostje nikoli niso odveč. Upravlja jo PD Kranjska Gora, najemnik za deset let (od letos sedem) pa je Ignac Zupan, tudi Kranjskogorčan, ki mu po potrebi pomaga vsa družina.
Do koče je treba pešačiti, ker se z avti čez Triglavski narodni park ne sme pa tudi lukenj je preveč. Ko bo zapadel prvi sneg, bodo s teptalnimi stroji uredili pot od glavne ceste do nje, da bo pripravljena za ljubitelje zimskega veselja. Ob koncu tedna in v sezoni ponujajo več jedi, zdaj pa se med tednom dobi kranjsko klobaso in tudi zavitek, če sta zgoraj Zupanova mama ali žena.
V koči lahko prespite, saj imajo osem postelj in deset skupnih ležišč. Od novembra bo sicer uradno zaprta, a bo vedno kdo v njej, saj morajo poskrbeti, da v obdobju nizkih temperatur ne zmrzne voda. Te nevarnosti zdaj resda še ni, od novembra pa vendarle prej pokličite na 031 301 773, da ne bi bila vrata zaprta.
Planincev v tej koči nikoli ne manjka. Tisti, ki pridejo v Krnico prvič, so navdušeni nad lepim koščkom sveta pod gorami, katerih vrhove v zgodnji jeseni že rad pobeli sneg. Iz Kranjske Gore je do koče dve uri hoje, čeprav se nekateri hvalijo, da zmorejo pot v uri in pol. Od koče v Krnici je do Mihovega doma in Erjavčeve koče na Vršiču dve uri in pol, Špik, Razor in Škrlatica pa so zdaj rezervirani le za izurjene planince, saj potrebujejo za vzpon na te visoke hribe pet do sedem ur.
Gabrijela že 18 let smuča z Alešem
Za kratek jesenski dan je skratka pohod do koče v Krnici in nazaj kar dovolj, zlasti če si hočete ogledati še Kranjsko Goro, kjer je zdaj več miru kot v poletni sezoni. Če še niste bili na zgledno urejeni turistični kmetiji Košir na Borovški cesti 37, si le vzemite nekaj časa zanjo (04/588 15 17). Ne bo vam žal. Stara je več kot sto let. Še pred petimi leti so oddajali le sobe, zdaj pa so prava turistična kmetija. Za preskok se je odločil sedanji gospodar
Aleš Košir, kmetijski tehnik, ki mu pomagajo žena
Gabrijela ter hčerki
Vera in
Katja. Gospodinja je po rodu Nemka, ki je pred osemnajstimi leti kot turistka prišla v Kranjsko Goro. Ni se zaljubila le v lep kraj, ampak tudi v smučarskega učitelja Aleša, in je pod Poncami kar ostala. Zdaj razvaja goste iz apartmajev in sob s skupno sedemnajstimi ležišči z marmeladami iz ribeza, rabarbare, jagod in breskev ter z naravnim jabolčnim sokom. Poleti si lahko gostje kar sami naberejo solato in fižol z njenega lepo urejenega vrta ali se poveselijo na piknikih. V knjigi gostov je največkrat vpisan Škot Mike Newbury, ki ga Kranjska Gora privablja že dvajset let. Vrhovi v okolici so ga tako navdušili, da je napisal celo vodnik, mimogrede pa vodstvo Triglavskega narodnega parka še opozoril na čedalje hujšo škodo, ki jo povzročajo trume obiskovalcev.
»Naši gostje so v glavnem prijazni in razumevajoči, se pa kdaj najde tudi kakšen malce čudne sorte. Kot turistična kmetija smo obiskovalcem kajpak na razpolago od jutra do večera 365 dni na leto. Skrb pa zahteva tudi kmetija. Z živinorejo se trenutno ne moremo ukvarjati, zato so naši hlevi prazni. Imamo pa veliko gozda, kjer nas po končani glavni turistični sezoni čaka veliko dela,« še pove gospodar Aleš.
Danica Velkavrh