Delo - Blaž Močnik: ... vse več klicev na pomoč
Komaj še obvladajo vse več klicev na pomoč
DELOVA TEMA: Gorsko reševanje GZS: Število nesreč v adrenalinskih športnih in prostočasnih dejavnostih bo še večje
Tolmin – Število nesreč v prostočasnih dejavnostih in adrenalinskih športih se ne bo zmanjševalo, ampak kvečjemu še povečevalo, menijo v Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poleti ne mine dan brez posredovanja gorskih reševalcev.
Do včeraj dopoldne so slovenski gorski reševalci prejeli 275 klicev na pomoč, od tega so kar 115-krat potrebovali še asistenco reševalnega helikopterja. Verjetnost, da gre kaj hudo narobe, je velika. Od letošnjih 299 poškodovanih je v statistiki kar 23 mrtvih in 75 težko poškodovanih. Če so člani GRS še spomladi zaradi slabšega vremena upali, da bodo letos manj obremenjeni, so poleti obiskovalci gora, uporabniki rek in predvsem jadralni padalci žal že skoraj nadomestili zaostanek. »Na dan obravnavamo vsaj eno do dve padalski nesreči. To postaja pri na vse večji problem. Več planinskih nesreč ni, je pa za spoznanje nekaj več plezalskih nesreč. Predvsem gre za poškodbe gležnja,« je povedal predsednik zveze GRS Igor Potočnik.
Po podatkih zveze se število nesreč povečuje skrb vzbujajoče. Leta 2006 so gorski reševalci našteli 291 intervencij, od leta 2009 pa povprečno opravijo več kakor eno na dan v letu dni. Predlani so posredovali že 412-krat, lani še za eno akcijo več. »Ne vem, koliko časa bomo še lahko tako odzivni glede na povečevanje števila nesreč. Ob koncih tedna poleti gorski reševalci opravijo tudi 15 intervencij.« Po Potočnikovih besedah se aktivnosti ne da preprosto prepovedati, da bi s tem zmanjšali število nesreč: »Smiselno pa bi bilo narediti več reda med raftarji, soteskarji in predvsem padalci.«
Zavarovanje za tujino
Akcije službe nujne medicinske pomoči krije zdravstvena zavarovalnica, medtem ko gorskim reševalcem prostovoljno delo plačuje uprava za zaščito in reševanje. Pri nas ne obstajajo zavarovanja, ki bi krila stroške reševanja pri padalskih nesrečah, saj je dovolj že dodatno zavarovanje, ki vsebuje tudi helikoptersko reševanje. V Zdravstveni zavarovalnici Slovenije (ZZZS) priporočajo vsem, ki se nameravajo v tujini ukvarjati z adrenalinskimi športi ali se podajajo na tvegana območja, pred odhodom sklenitev komercialnega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini. Zavarovanim osebam ZZZS svetujejo, da se pri tveganih dejavnostih predhodno pozanimajo o dostopu do zdravnika v teh državah na njihovi spletni strani.
Najbolj obremenjeni
Tolminska postaja GRS je najbolj obremenjena pri nas, pred kratkim pa je v svojo statistiko vpisala že na tisoče posredovanj od ustanovitve leta 1948. Samo lani so tamkajšnji reševalci posredovali več kot stokrat (za prvih sto so potrebovali kar 40 let), od tega samo zaradi aktivnosti v zraku 57-krat, medtem ko je bilo vseh tovrstnih nesreč – praviloma padalskih – v Sloveniji 70. Samo konec preteklega tedna so v statistiko zapisali smrt poljskega padalca na Kobariškem Stolu in smrt planinca na Poreznu.
Blaž Močnik
Premislek pred tveganjem
Lani ste prvič opravili več kot sto intervencij v enem letu, letos je nekoliko bolje. Se bo trend nesreč, ki se je v preteklih letih skokovito povečeval, obrnil?
Ne, trend se obrača na bolje, saj spomladi zaradi slabega vremena ni bilo jadralnih padalcev. Je bilo pa nekaj več planinskih nesreč. Lani v tem času smo imeli že 75 akcij, letos pa 48. A reševalci bi bili najbolj veseli, če bi se ta statistika nesreč obrnila navzdol. Tako hitro, kot se je zadnja leta dvigala.
Torej jih bo 49 danes?
Nekoliko cinično, ampak zelo verjetno. Prihodnje tri tedne bodo tukaj tekme jadralnih padalcev.
Ne da bi omenili padalce, ne moremo, saj imajo več kot polovico nesreč na vašem območju. Tudi znotraj vrst GRS niste bili več enotni, ali sploh gre za gorske nesreče ali letalske. Zakaj bi nesreče sploh razlikovali?
Nesreča je nesreča. Ko se zgodi na gorskem terenu, kdo bo posredoval? Ko je padalec na tleh, je pravzaprav planinec, ki ima na hrbtu težak nahrbtnik in mora sestopiti v dolino. Če ostane na drevesu, je težava še večja, če je poškodovan, pa sploh. Ne razmišljamo, ali smo samo gorska reševalna služba, ker to nismo. Posredujemo na vseh terenih, kadar koli nas prek regijskega centra za obveščanje aktivirajo. Je pa res, da je padalskih nesreč vsako leto več, ker je tudi padalcev tukaj vsako leto več. Nismo pa več edini, ki množično rešujejo padalce, saj so žal nesreče po vsej Sloveniji.
Boste sploh zmogli nenehno posredovati?
Nikoli nas ne bo dovolj in nikoli ne bo šlo brez prostovoljcev. Vsako leto bo to hujša obremenitev za tiste, ki so v poletnem času dosegljivi. Zavedati se moramo, da tudi delodajalci niso zadovoljni, če jim delavec vsak dan odide na akcijo. Reševalci pa imajo tudi družine in dopuste.
Katera so priporočila, s katerimi bi najlaže preprečevali takšne in drugačne nesreče?
Vedno jih ponavljamo. Vsak naj premisli, v kakšno tveganje se lahko spusti. Ali je sposoben tistega, kar si začeli ali ne. Če bi imel vsak ves čas v mislih, da se mora vrniti domov živ, bi se nesreče redko dogajale.
Reševanje padalca, ki mu ni bilo več pomoči, na strmem pobočju Kobariškega stola. Foto Miljko Lesjak/GRS Tolmin
O nesrečah smo se pogovarjali s članom Postaje GRS Tolmin Miljkom Lesjakom.
Foto Blaž Močnik