Večer v nedeljo, Radovednost - Glorija Lorenci: Še nikoli nismo videli tako dramatičnega in nenadnega zmanjšanja števila neke večje sesalske vrste. Poginilo je 200.000 sicer vedno preganjanih sajg
Konec preteklega leta so svetovni mediji obširno poročali o množičnem poginu sajg v Kazahstanu, antilop, ki živijo v stepah in polsuhih puščavah srednje Azije. Žal so bile v svoji zgodovini že nekajkrat tik pred izumrtjem, njihovi rogovi, zmleti v prah, so namreč močno iskano zdravilo v kitajski tradicionalni medicini. Ko so sajge v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja uvrstili na rdeči seznam ogroženih živali, si je populacija sčasoma opomogla. Toda lani se je zgodila prava katastrofa: več kot 200.000 živali, kar je približno 70 odstotkov svetovne populacije, je v dveh valih - v maju in septembru - nenadoma poginilo. Pokrajina je bila prekrita z živalskimi trupli, smrtnost v čredah je bila malone stoodstotna.
Na pomoč v Kazahstan so prihiteli številni strokovnjaki z vsega sveta, veterinarji, okoljevarstveniki, mikrobiologi, geoekologi. Enotno mnenje vseh je bilo: še nikoli nismo videli tako dramatičnega in nenadnega zmanjšanja števila večje sesalske vrste.
Sajga (Saiga tatarica; na sliki sta mladiča) je antilopa, ki bi lahko nastopala v risanih filmih; prav "zabavno" jo dela njen velik, gibljiv nos, ki spominja na skrajšan slonji rilec. V njem so dlačice in žleze, ki filtrirajo pesek in prah, hkrati pa ima rilec tudi nalogo, da v hladnih dneh ogreje zrak, preden ta pride v pljuča. Ko je v devetdesetih ob razpadu Sovjetske zveze močno porasel krivolov, ker ga ni nihče kontroliral in kaznoval, se je populacija sajg zmanjšala za tri četrtine.
Nezaslišana poteza okoljske organizacije
Kilogram rogov je dosegel ceno treh povprečnih plač tamkajšnjih prebivalcev. S pepelom se je morala posuti tudi okoljska organizacija WWF, ki je v dobri veri, da bo zmanjšala črni lov na nosoroge, popularizirala uporabo antilopjih rogov v ljudski medicini.
Po več mesecih od pogina je kar nekaj svetovnih laboratorijev, ki so preučevali odvzeta tkiva poginulih antilop, zaključilo: sajge je ubila bakterija Pasteurella multocida, ki povzroča bolezen pasterelozo. Za njo obolevajo domače in divje živali. A še zmeraj je na voljo več vprašanj kot odgovorov. Pasteurella multocida, ki je redna gostja respiratornega trakta živali, je doslej ubijala le tiste, pri katerih je imunski sitem odpovedal zaradi starosti, drugih bolezni ali velikega stresa. Kaj jo je naredilo tako smrtonosno tudi za zdrave živali? Nekateri znanstveniki domnevajo, da bi lahko bile sajge v stresu zaradi lanskih zaostrenih vremenskih razmer v Kazahstanu - neobičajno dolga in ostra zima, ki ji je sledila izjemno mokra pomlad -, a to so samo domneve, ki jih ni mogoče potrditi brez obširnih raziskav. Ker so se pogini začeli neposredno po telitvah, nekateri znanstveniki domnevajo, da so bile izčrpane samice dovzetnejše za okužbo, mladiči pa so pomrli, ker še niso bili dovolj stari za pašo.
Sajge, ki se pozimi združujejo v nepregledne črede, da lažje preživijo, in se razidejo v manjše spomladi, ko se prične telitev, so zdaj pod budnim očesom znanstvenikov. Ti v strahu čakajo, kaj bo prinesel maj, ko se bodo skotili letošnji mladiči. Porast populacije ali še en dramatični pogin, ki tokrat utegne biti celo usoden za obstoj vrste?
Glorija Lorenci