Rok Maver: ... "plezalno Planico"
Zamisel, da bi na Primorskem zgradili sodobno zunanjo plezalno steno, je stara že skoraj desetletje, konkretnejši pospešek pa je dobila pred petimi leti, ko se je eden od najbolj zagnanih plezalnih športnih delavcev pri nas, Luka Fonda, odločil za selitev iz Sežane v nekdanjo koprsko balinarsko dvorano na Bonifiki.
V koprskem športnem parku ŠRC Bonifika končno stoji ena najsodobnejših plezalnih sten na svetu. Zgrajena je bila v pravem trenutku vzpona tega športa pri nas, saj je Slovenija prek prve olimpijske prvakinje sploh v tej disciplini, Janje Garnbret, svetovna sila.
Olimpijska prvakinja bo tudi glavna zvezda tekme svetovnega pokala prihodnji konec tedna. V slovensko Istro prihaja z odlično popotnico petih zmag v svetovnem pokalu in treh zmag na evropskem prvenstvu v Münchnu, kjer je osvojila naslove evropske prvakinje v balvanih, težavnosti in novi olimpijski disciplini, kombinaciji balvani-težavnost.
Tri discipline
Izoblikovale so se tri tekmovalne discipline. Ena je težavnostno plezanje, kjer se za končni rezultat meri preplezana višina, druga je balvansko plezanje, kjer je končni rezultat prvenstveno odvisen od števila preplezanih balvanov, in hitrostno plezanje, kjer se meri čas plezanja smeri. V Kopru se balvansko plezanje izvaja v dvorani, ostali disciplini pa na novi steni.
Na Krasu brez posluha, v Istri pa ...
Med najbolj zaslužnimi, da na Bonifiki stoji ena od dveh najmodernejših plezalnih sten v Evropi, je zagotovo Luka Fonda. Potem ko v Sežani, kjer je vodil plezalni center, ni bilo pravega posluha za njegove ideje o gradnji zunanje stene, se je pred petimi leti prijavil na razpis za najem koprske balinarske dvorane, ki jo je nato spremenil v pokrit plezalni center. Sočasno ob trenerskem in ostalem delu v reprezentanci je še iskal možnosti, kako bi njegova zamisel o modernem centru za vse plezalne discipline korenine pognala v Kopru. Slednjič je našel dovolj posluha v Mestni občini Koper, to pa je bilo dovolj, da se je projekt začel razvijati v praksi.
Samo dve fiksni steni v Evropi
Zadnje dni so na steni postavljali vaje za reprezentančni trening, sinoči pa so jo tudi uradno odprli. Koper ima zdaj eno najboljših tovrstnih infrastruktur v evropskem prostoru. Center namreč omogoča izvajanje vseh treh tekmovalnih disciplin: težavnostnega, balvanskega in hitrostnega plezanja.
“Koper je s to steno postal ena najboljših lokacij za trening olimpijske kombinacije za prihodnje olimpijske igre v Parizu.”
Luka Fondagonilna sila koprskega plezalnega centra
Po čem pa se ta stena razlikuje od ostalih? “To je šele druga fiksna stena v Evropi, na kateri bo potekal svetovni pokal in je pozneje lahko uporabna tudi za trening. Enaka tej je le še tista v Innsbrucku. Večina ostalih prizorišč je montažnih, kar pomeni, da steno postavijo le za tekmo in jo nato znova razstavijo. Druga pomembna prednost je, da je s tem Koper postal ena najboljših lokacij za trening olimpijske kombinacije za prihodnje olimpijske igre v Parizu. Stena je certificirana za hitrostno plezanje, uporablja se tudi za težavnostno plezanje, medtem ko je v notranjem delu objekta balvanski del stene. Vse tri discipline so na eni lokaciji, kar omogoča dobro postavljanje in treninge,” pripoveduje vodja koprskega centra Plus Climbing Luka Fonda. To bo poslej tudi nacionalni plezalni center.
Notranji del objekta zajema približno 700 kvadratnih metrov plezalnih površin, skupna zunanja plezalna površina pa se razteza na 900 kvadratnih metrih. Gradbena dela so se začela minulo jesen, zaradi zahtevnega mehkega močvirnatega zemljišča so bila temu primerno zahtevna. Zaradi slabo nosilnega terena so morali objekt globoko temeljiti s 27 metrov dolgimi mikropiloti, vendar so se občasno pojavile nepredvidljive okoliščine. Recimo: za utrjevanje temeljev so porabili precej več betona, kot so načrtovali. Zunanji objekt v dolžino meri 30 metrov in v višino 18 metrov. Sestavljen je iz stene z dvema postavitvama za hitrost in večjim delom za težavnostno plezanje v dolžini 26 metrov. Plezalna stena je sestavljena iz jeklene konstrukcije in plezalnih plošč.
Smeri za hitrostno plezanje postavljajo na odmaknjenem visokem stolpu na levi strani stene. Obe plezalni površini sta na vrhu povezani z nadstrešnico.
Stena je oblikovana in narejena tako, da je primerna za tekmovalce svetovnega pokala, kot tudi za rekreativne športnike. Naložba je vredna 740.000 evrov.
Spremembe opazijo predvsem plezalci
“V šali vsem povem, da je Koper dobil plezalno Planico. Tekem za svetovni pokal v vseh disciplinah je na našem planetu le sedem. Že to pove vse. Tehnologija pri izdelavi sten se ne kaj posebej spreminja, bolj malenkosti, ki pa jih zaznajo zgolj plezalci in trenerji, torej predvsem pri varnosti in oprimkih, ki so vse večji,” poudarja Fonda.
Koper bo tako na mednarodni ravni nadomestil dosedanje slovensko prizorišče tekem svetovnega pokala. 25 let so ta tekmovanja potekala v Kranju, vendar tamkajšnja stena, ki je bila v sklopu telovadnice oziroma športne dvorane šolskega centra na Zlatem polju, ni več ustrezala tekmovalnim merilom.