Rok Zaletel - Željo (AO Železničar): ... Gamsovi grapi
Z Jelenkotom sva se v soboto, 5. marca, po Gamsovi grapi povzpela na Ablanco (JV stena, IV-, 350 m).
Za pristop sva ubrala klasično "100 žensk na Triglav" pot do križišča poti, ki se proti Jezercem vzpne s planine Konjščice. Malo pod križiščem sva jo ubrala prečno proti vstopu v grapo. V grapi je snega še dovolj. V spodnjem delu grape so razmere odlične, zgoraj pa je bil sneg povem nepredelan in si pogosto pograbil po skalah. Greben Ablance in vrh sta že precej gola, kar terja malo več previdnosti kot ob obilici snega. Sestop v smeri Studorskega prelaza in po poti nazaj proti izhodišču. Vzpon je trajal nekako dve uri in 20 minut, sestop pa okoli dve uri.
Opis ture: Ob vsesplošnem slabem vzdušju spričo aktualnih razmer v svetu mi je Jelenko predipsal terapijo v hribih. Vremenska napoved je obetala malo boljše razmere na zahodu naše domovine. Dogodovorila sva se za nekaj kratkega, lahkega in sladkega. Hkrati pa bi ta konec ob slabših razmerah v grapi omogočal vsaj še kakšen zanimiv pristop. Ob poznem štartu sva se malo bala, kako bo s parkiranjem na Rudnem polju, a sva na veliko veselje ugotovila, da težav ne bo.
So pa lokalci dobro organizirani.
Za pristop sva ubrala najbolj pogosto uporabljeno pot proti Studorskem prelazu. Pot je skoraj v celoti zasnežena in dobro uhojena. Mestoma je malo poledenela, najdejo se pa tudi povsem kopni odseki. Malo pod križiščem poti, ki se tej poti priključi s planine Konjščice, sva sekala pobočje proti vstopu v grapo. Sneg je bil lepo predelan in je nosil še tako pokoronsko oplemeniteno kilažo. V nekaj minutah sva bila na vstopu in se spravila v bojno opremo. Po dobri stari kozlovski navadi sva bila opremljena kot jugoslovani leta 1979, a nič ne de. Po oceni razmer sva ugotovila, da bodo klini in vrv bolj namenjenu kondicijskemu treningu. Skoraj celotni del grape je ponujal odlične razmere, zato sva napredovala hitro in enostavno. Na vrhu prvega
dela pa so se razmere malo pokvarile. Začelo se je s kložo ob vstopu v prečko v levo proti grapi za izstop iz stene. Prečnica in izstop pa sta večinoma postregla z nepredelanim snegom, kjer si pogosto z derezami celo popraskal po skalah. Na izstopu je snega zmanjkalo oz. ga je bilo bolj za vzorec. Tovrstne razmere so naju spremljale do vrha. Tisti dan je bilo pred nama 5-6 oseb. Vreme je bilo boljše od napovedi. Lep čas naju je lepo grelo sonce, ko se je to skrilo in je zapihal veter, pa je bilo jasno, da je v hribih še zima. Sestopala sva v smeri Studorskega prelaza.
Sestop je bil ob pomanjkanju snega kar siten, zato sva izkoristila prvo lepo priložnost in sestopila po dobro zasneženi psevdograpi v desno proti Jezercem. To se je izkazalo za dobro odločitev, saj so Hrvati, ki so sestopali pred nama, po skalah precej motovilili. Od Jezerc sva sledila dobro znani poti nazaj proti Rudnemu polju.
Sestop je mineval v duhu fotografiranja hribov, najdbe cepina, vračila cepina in razmišljanja, kam na malico.
Terapija je bila uspešna. Še kdaj kam ...