Slovenske novice, 07.02.05 – Boštjan Fon: Ledena katedrala Mlačce je bila polna vernikov lednega plezanja – Ponoči pekel krofe, čez dan plezal – Svetovni prvak si je s cepinom preluknjal levico
po spletni objavi
brez fotografij
Krofi in preluknjani prvak
Ledena katedrala Mlačce je bila polna vernikov lednega plezanja – Ponoči pekel krofe, čez dan plezal – Svetovni prvak si je s cepinom preluknjal levico
Sodnik
Samo Supnik ima morda najbolj nenavadno mesto za opravljanje tovrstnega dela med vsemi športnimi sodniki. Nekaj deset metrov nad potokom v soteski Mlačca pri Mojstrani je v soboto in nedeljo visel na vrvi, ki je bila z vijakom vpeta v ledeno steno. Kljub temu so mu med mednarodnim tekmovanjem za Slovenski pokal v disciplinah težavnostnega in hitrostnega lednega plezanja tja gor dostavili krofe. Njegov someščan
Jernej Pečovnik iz Luč ob Savinji je vso noč v pekarni pekel pustne krofe, prek 2500 jih je napekel. Nato se je zjutraj po koncu dela odpeljal proti Gorenjski in s seboj odpeljal še nekaj ducatov njih. Ponudil jih je zboru tekmovalk in tekmovalcev, ki so se ogrevali na minus petnajst. Vmes je bil Ukrajinec
Jevgenij Krivošejcev, svetovni prvak v hitrostnem lednem plezanju. Sobotno popoldansko predtekmovanje v težavnostenem premagovanju proge je opravil tako lahkotno, da bi bil nasprotnikom že zoprn, če seveda ne bi bili na ledu plezalskih umetnikov. Kljub atraktivnosti, tekmovalnosti in konkurenčnosti se srenja lednih plezalcev med seboj ne gleda mrko. Le vodja plezališča
Pavel Skumavc včasih glasno godrnja, toda le zaradi varnosti. Ko je enkrat izpolnjen zadnji malenkostni pogoj za varno plezanje, je Pavel, predsednik kluba ŠD LPMM, miren. Prej ne.
Tako kot ni miren Švicar Simon Wandeler, če ni na Vrhniki. Tam ima punco Brigito, tri leta že traja simpatija, in ko so ga zvedavi obiskovalci vprašali, ali že kaj zna slovensko, je odvrnil: »Mejčk"n!« Ne majčkeno, poklicni plezalec kar dobro obvlada slovenščino – poleg nemščine, angleščine, francoščine in tudi italijanščine. Leta 2001, ko se je tako poškodoval, da ni vedel, ali bo sploh lahko še tekmoval, je prišel za šest tednov v Slovenijo. Kot je videti, bo tu pustil korenine. »Med Slovenijo in Švico ni razlike,« trdi Simon: »Kadar grem plezat v Francijo, že po tednu dni pogrešam domovino. Ko sem v Sloveniji, mi ne manjka nič. Zame Slovenija ni Terra Incognita, nepoznana dežela.« Bodoči Vrhničan je postal slovenski hitrostni pokalni zmagovalec. Pričakovano večerno merjenje moči v finalu s svetovnim prvakom se je izjalovilo, saj je Jevgenij med polfinalnim bojem pri udarcu zgrešil led. Desni cepin si je zapičil v levo roko. Med plezanjem tega ni opazil in je plezal do vrha. Po sestopu so ugotovili, da ima preluknjano levo roko z vstopno in izstopno rano. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer so ga oskrbeli z desetimi šivi. Pozno po koncu sobotnega tekmovanja se je vrnil v sotesko po svojo opremo in predsedniku Skumavcu s smejočim obrazom povedal, da bo tekmoval v nedeljskem polfinalu težavnostnega plezanja. Zmagovalec Wandeler je dejal, da je zanj hitrostni zmagovalec Ukrajinec, ki je imel v predtekmovanjih od vseh daleč najboljši čas.
Nedelja je bila rezervirana za dokončni prikaz tehničnega znanja lednih plezalcev, dame so svoj spored opravile do konca v soboto. Med tehničarkami je zmagala Italijanka Silvia Cian, najhitrejša ledolomilka pa je bila Nemka Franziska Dönhuber. Nedeljski dopoldanski polfinale je do končnega vzpenjanja po skalah prepustil devet tekmovalcev. Ukrajinec se je res pojavil v soteski Mlačca. Res je nastopil. Najprej v polfinalu in nato še v finalu. In zmagal! Elegantno in s kančkom porogljivosti proti vsem zakonom gravitacije. Da možje včasih ne podpirajo samo enega vogala v hiši je pokazal Gerd Dönhuber, mož zmagovalke v hitrostnem plezanju, ki je bil drugi. Naš Klemen Premrl, ki je šel v steno zadnji med finalisti, se je povzpel na tretje mesto. Ledenega razbijanja je bilo v nedeljskem večeru konec in mraz je stisnil sotesko Mlačce v svoj objem. Nihče se ni pritoževal, saj hlad prinaša tisto, kar plezalci na steni in Škoti v kozarcu viskija obožujejo – led!
Boštjan Fon