Boris Strmšek: V angleški reviji Climb so ga uvrstili med najboljše vsestranske plezalce stare celine
Lukič v najtežjih evropskih kombinacijah
Mariborski plezalec preplezal vrsto najtežjih kombiniranih smeri v Evropi – V angleški reviji Climb so ga uvrstili med najboljše vsestranske plezalce na stari celini
Marko Lukič (AAO Kozjak Maribor) je letošnjo zimo plezal predvsem v kombiniranih skalno-lednih smereh in ob tem nanizal zares odlično serijo težkih vzponov. Preplezal je kar tri smeri z oceno M12. V Evropi ima ena ali dve smeri že oceno M13, vendar ponavljalci menijo, da so lažje.
Predvsem je obiskoval tovrstna plezališča v Italiji in Švici, saj pri nas tovrstnih smeri ni veliko, najzahtevnejših pa sploh ne. Tako je v Little Vailu (Švica) preplezal Tomahawk (M10+) in White Out (M10-), v bližnjem Kanderstegu pa Power Limit (M10) in Vertical Limit - (M11+). Zadnji dve smeri je preplezal z uporabo tako imenovane ostroge oziroma z zobom na petah čevlja, ki ga je možno zatikati in si tako nekoliko olajšati vzpon.
Nadaljnje vzpone je opravil brez ostroge. Tako je v Val di Landro (Italija) uspel v smereh Fly With the Wind (M10), Mix is Fix (M10+), La Via e Bella (M11) in Mr. Big Ben (M12). V slednji je bil to šele drugi vzpon, Lukič pa meni, da si zasluži oceno M12-.
Nato se je spet odpravil v Kandersteg in tokrat preplezal Vertical Limit brez ostroge, kar pomeni oceno M12. To je šele drugi tovrsten vzpon. Naslednji vzpon je bil še težji in sicer smer No Limit, ki pa nosi oceno M12+. To je bil šele prvi ali drugi vzpon v smeri. Za nekakšno poslastico pa ima Lukič zadnji vzpon, ki ga je opravil in sicer smer Flying Circus pri Kanderstegu, 165 m visoka in previsna z oceno M10 ima šele nekaj vzponov, Lukič pa jo je prvi preplezal v prvem poizkusu (na flesh). Mnenja je sicer, da je realna ocena smeri M8+/9-. Smer je kombinacija plezanja čez ledene sveče in previsno skalo, prvič pa je bila preplezana leta 1998. Štiri raztežaje dolga smer je ena najlepših tovrstnih smeri v Alpah.
Marko Lukič je plezalec, ki ima verjetno največ tako težkih vzponov v tako kratkem času v Evropi. Njegova želja je, da bi se preizkusil v tovrstnih smereh v stenah Kanade za primerjavo.
In zakaj se v zadnjem času posveča kombiniranem ali mix plezanju?
»Prvič sem se zares srečal s kombiniranim plezanjem predlani, saj je za motivacijo dobro menjavat plezalske zvrsti. Je pa to zelo dober trening za zgornji del telesa in gre tukaj s plezalskega stališča za odlično gibanje. Po poškodbi v lanskem letu sem prišel v formo prav na začetku sezone lednega in kombiniranega plezanja ter sem se nekoliko bolj posvetil temu, zaradi prejšnjih plezalskih izkušenj pa mi gre zelo dobro. Pomembno je poizkusiti vsa področja plezalstva, saj si lahko le na ta način dober "all round climber", kakor imenujejo v tujini plezalce, ki dosegajo uspehe na vseh področjih.«
Omeniti velja, da so Marka Lukiča v eni od zadnjih številk angleške plezalske revije Climb uvrstili med najboljše vsestranske plezalce v Evropi. Sicer pa spada tudi med tiste, ki so pri nas največkrat dosegli mednarodni razred športnika, še posebej pa je to pomembno, če vemo, da se ukvarja s plezanjem ob redni službi in družini.
Boris Strmšek
Fotografije so s prvih vzponov, ko je plezal še z
ostrogo