Vzpon na vrhove Mojstrovk nad Vršičem.
Pripeljeva na prelaz Vršič, ki je popolnoma zaseden in zato peljeva navzdol do 25. serpentine, kjer najdeva prostor za najinega jeklenega konjička in se peš vrneva na prelaz ter pričneva vzpon na vrhove.
Hodiva v senci gora po označeni planinski poti sprva med ruševjem, ko izza vrha Vršiča posije sonce in pošlje svoje tople žarke na zemljo. Stopava dalje, ruševje ostane za nama in že sva pod ostenjem Grebenca, kjer greva desno na stezico proti vrhu Nad Šitom glava. Nekaj gorskega cvetja je že odcvetelo, razveseli pa trebušasta zvončica, ki veselo raste na borni zemlji med kamenjem. Prideva na pobočje, po katerem se vzpneva ob meketanju ovac na zeleni greben in 2087 m visoki vrh ter se čudiva, da na vsej poti nisva srečala nikogar, veseliva pa se miru in tišine. Lep sončen dan brez oblakov nama ponudi čudovite razglede na vrhove gora in doline, da srci zaigrata.
Bližnja Mala Mojstrovka se blešči v soncu, iz Hanzove poti stopajo prvi pohodniki na njen greben, pod nama vidiva Slemenovo špico z Rateškimi Poncami v ozadju, Ciprnik in Vitranc, Robičje s Humleki, manj jasno vidne Martuljške vršace s Špikom in visoko Škrlatico za mogočnim ostenjem Prisojnika, ki zakriva očaka Julijcev. Pogled seže še od Kanjavca do Krna in na greben vrhov do Trentskega Pelca. Da le ni sama tišina, poskrbi promet na prelazu, midva pa kljub temu v miru zaužijeva dobrote iz nahrbtnikov in se dobro odžejava, še čeladi povezneva na glavi in se odpraviva na sosednje ostenje. Nekajkrat poprimeva za skalo in se priključiva pohodnikom iz severne stene ter družno nekaj časa hodimo drug za drugim, da se višje razidemo in gremo v svojem ritmu dalje. Doseževa zadnjo manjšo ravnico polno skalovja in bornih trav in cvetja, kjer je postavljena piramida iz kamenja. Stopiva do robu in odpre se pogled na prepadno ostenje Velike Mojstrovke, piramido Jalovca, Kotovo sedlo s Strugom in Poncami, za katerim je mogočen vrh Mangarta, spodaj pa je še v senci dolina Tamarja. Malce zastaneva, da zadihava svež gorski zrak ob prekrasnem razgledu, nato pa stopiva do stene. Pospraviva palice, poprimeva za skalo in pričneva plezanje in vzpon po ostenju gore. Doseževa eno lepših točk s sedežno polico nad prepadnim grebenom, kjer vedno narediva nekaj fotografij, ponovno poprimeva za skalo in kmalu doseževa vršnje pobočje, od koder hitro prideva na sam vrh, poln obiskovalcev.
Glasni pogovori na Mali Mojstrovki na višini 2332 m niso za najina ušesa in zato kmalu oprtava nahrbtnike in se podava najprej do malce nižje pritrjene vpisne skrinjice in žiga, nato pa po pobočju previdno navzdol po drobnem kamenju in pesku. Preko gladkih plošč prečiva proti zahodu pod ostenje Velike Mojstrovke. Greva nad meliščem v grapo, po kateri se povzpneva na greben in od koder občudujeva naše gorske vršace vključno z Malo Mojstrovko in njenim dolgim razpotegnjenim pobočjem na drugi strani doline. Prisojnik nič več ne zakriva očaka Triglava niti Razorja med njima. Lepo so vidne gore nad Trento, ko počasi stopava proti 2366 m visokem vrhu, kjer je le pešcica planincev.
Na vrhu si privoščiva daljši odmor, se ozreva proti zahodu, kamor poteka greben, ki vodi proti tretji Mojstrovki, na vrhove s Srebrnakom in Bavškim Grintavcem nad Zadnjo Trento, da o Jalovcu in Poncami z Mangartom niti ne izgubljava besed. Lepo je, a kot vedno, je čas za počitek in čas za hojo in greva na pot.
Hodiva po grebenu, ki se oži in širi, vidiva prelepo Triglavsko rožo, ki s svojo zeleno blazinico prekriva skalo in bleščečimi rožnatimi cvetovi lepša okolico in v razpokah skal cveti Zoisova zvončica in drugo cvetje. Za nama gresta planinca in družno pridemo do manjšega kotanjastega sveta v grebenu. Nadaljujemo hojo po in ob grebenu, se spustimo in dvignemo in stopimo na prvega od vrhov Zadnje Mojstrovke z višino 2369 m. Še kar daleč naprej je drugi vrh, kamor želimo stopiti in tako hodimo dalje po grebenu, se spuščamo ob njem po delno krušljivem svetu, da se ponovno povzpnemo in zgodba se še nekajkrat ponovi, dokler le ne pridemo dovolj daleč, da pričnemo strm vzpon. Srečamo planinki, ki se vračata, jima pokažemo, kje nameravamo iti navzdol v Dnino in se z nekaj oprijemi skale povzpnemo na 2354 m visoki drugi vrh Zadnje Mojstrovke. Prekrasni so razgledi, ko se na nebu na vzhodu in jugu že kopičijo oblaki in prično zakrivati nekatere vrhove. Med nami in Jalovcem so Travnik, Vrh V. Dnine, Mize in Šite, a tja ne pojdemo.
Privoščimo si odmor, nato pa se spustimo nazaj na greben, obidemo nekaj skalovja in pričnemo previden spust v dolino iščoč primerno strmino, kjer je korak varen in zanesljiv. Podamo se pod ostenje Zadnje Mojstrovke, se poslužimo nekaj melišča, prečimo proti vzhodu in se varno spustimo v dolino Dnine med razmetane balvane in skale, kjer je vidna sem ter tja stezica in kjer je kopica možicev za lažjo orientacijo na skalovju in tu se naše druženje konča. Planinca gresta naprej, midva si privoščiva okrepčilo in nato stopiva naprej po dolini s pogledom na Suhi vrh. Doseževa rob Dnine in se spustiva v dolino med Veliko in Malo Mojstrovko ter nadaljujeva vzpon in prečenje do Grebenca in po njem navzdol do prevala, s katerega se ob pletenici spustiva še z drugimi planinci na vršiško stran.
Nekaj jih gre na melišča, midva pa se vračava po poti vzpona srečajoč številne obiskovalce. Prideva na prelaz in greva še malce navzdol do avtomobila, pospraviva pohodno opremo in se odpeljeva preko prelaza do Koče na Gozdu na okusni golaž in sirove štruklje s pogledom na Špikovo skupino in kjer ponovno srečava dvojico, s katero sva delila nekaj poti.