PLANET SiOL.net: ... - – se ozračje segreva ali ohlaja?
Nizke temperature v zadnjih nekaj mesecih in pozen začetek pomladi so pri številnih ljudeh vzbudili dvome o tem, ali se Zemlja resnično segreva - globalne temperature namreč že nekaj let stagnirajo.
Če pogledamo podatke zadnjih 15 let, lahko vidimo, da se rast globalnih temperatur ustavlja. "V zadnjem desetletju so se temperature le malenkostno dvignile," za DW ugotavlja Ed Hawkins z univerze Reading v Veliki Britaniji. Trendi ga ne presenečajo. "Prepričani smo, da so človeški izpusti toplogrednih plinov krivi za to, da so se temperature v zadnjih 150 letih občutno dvignile, vendar po drugi strani ni mogoče pričakovati, da bo prav vsako leto toplejše od prejšnjega. Obstajajo razlogi, zaradi katerih se rast temperatur umiri in nato spet sproži," poudarja Hawkins, ki ob tem kot primer omeni šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so se temperature celo zniževale.
Naravna nihanja?
Trenutno izravnavo pripisuje naravnim nihanjem. "Podnebni sistem je podvržen variacijam, toplota pa se lahko skriva tudi v globinah oceanov. Menimo, da se prav to trenutno dogaja – podnebje se ne ogreva toliko, kot bi bilo mogoče pričakovati, ker se segrevajo globine oceanov, kjer je temperaturne spremembe težje opazovati," meni. Drugi razlog bi lahko bil tudi povečana poraba premoga v Indiji in na Kitajskem. Delci, ki jih tovrstno ogrevanje sproža, odbijajo sončno radiacijo nazaj v vesolje, kar planet pravzaprav ohlaja. Ni pa povsem jasno, ali je za trenutno upočasnitev naraščanja temperature odgovorna zgolj narava sama ali tudi človek s svojim ravnanjem.
Pomembna daljša časovna obdobja
Eden izmed razlogov, da so kakršnikoli sklepi še preuranjeni, je tudi dejstvo, da je pri temperaturnih spremembah vedno treba opazovati daljša časovna obdobja. "Ko je govora o podnebnimh spremembah, vedno opazujemo obdobje 30 let," poudarja Peter Lemke iz nemškega naravoslovnega inštituta Alfred Wegener. Če namreč upoštevamo krajša obdobja, lahko kaj hitro izpeljemo napačne sklepe. Leto 1998 je bilo na primer izredno vroče – če bi to leto vzeli za začetno izhodišče, bi bilo videti, kot da temperature po tem letu v resnici upadajo. Resnica pa je drugačna, poudarja Lemke. "Zadnjih 30 let je prisoten očiten naraščajoč trend, od leta 1978 se povprečje temperatur nedvomno zvišuje."
Vsekakor pa globalno segrevanje ni pojav z enoznačnimi posledicami. "Ključno vprašanje je, kako občutljiv je naš podnebni sistem na dvigovanje koncentracije CO2. In kaj bo to pomenilo za obarjanje, temperaturne dvige in topljenje ledu? Gre za zapleteno zadevo," meni Lemke, ki opozarja, da je bistveno predvsem, kako se bodo tisti, ki sprejemajo odločitve, pripravili na te spremembe. Kajti spremembe so gotove. V prihodnjih 100 letih se bo ozračje segrelo za od 1,5 do 6 stopinj Celzija. Nedavni trendi nas ne smejo toliko zavesti, da podnebne spremembe odmislimo - spremembe se namreč dogajajo in se bodo dogajale še naprej, poudarja Lemke.
Paradoks – mrzle zime posledica segrevanja?
Z njim se strinja tudi Hawkins. "V prihodnjih letih lahko v vsakem primeru pričakujemo še nadaljnji dvig temperatur. Morda se zdaj kaže, da bomo vendarle imeli nekaj več časa, da se odzovemo, vendar nam učinki grozijo v vsakem primeru," pravi. Za Evropo je v zadnjih letih značilna dolga zima in mrzla pomlad, zaradi česar imajo številni ljudje občutek, da se podnebje v resnici ohlaja namesto segreva. Hawkins opozarja, da je to posledica stabilnega območja visokega zračnega tlaka nad Skandinavijo – gre za vremenski fenomen, ne podnebno spremembo. Iz globalnega vidika je bila zima kljub vsemu toplejša kot v prejšnjih letih, opozarja.
"Nekatere podnebne študije dokazujejo, da se stabilno območje visokega zračnega tlaka, kot je ta nad Skandinavijo, vzpostavi, kadar se močno zmanjša količina ledu na Arktiki, kot se je to zgodilo prejšnjo jesen," razlaga Lemke. Pomanjkanje ledu namreč pomeni, da se ocean segreje, toploto pa jeseni sprosti v atmosfero. To zmoti naravne vzorce cirkulacije, kar vzpostavi območje visokega tlaka, ki je bolj stabilno kot običajno. Leta 2012 je količina ledu na Arktiki dosegla najnižjo raven do zdaj. S podobno teorijo je že pred časom postregel tudi Vladimir Petoukhov s potsdamskega inštituta za podnebne spremembe. V njem piše: "Mrzle zime niso v protislovju z našo podobo globalnega segrevanja. Kvečjemu nasprotno – dopolnjujejo sliko."