Večer: Kanjavec - raj za ljubitelje turnega smučanja / V hribe šele tretji dan po sneženju / Začetni tečaj plezanja v ledu
Kanjavec - raj za ljubitelje turnega smučanja
Smučanje v gorah daleč stran od urejenih smučišč in žičniških naprav je prvinska pustolovščina, za katero pa je treba imeti tudi nekaj splošnih gorniških izkušenj za gibanje v zasneženih gorah - Kanjavec je naš najvišji turno-smučarski vrh in sosed Triglava.
Zima je letos zelo muhasta. Najprej je bilo snega bolj malo, nato ga je nasulo precej - in še kar ne kaže, da bo konec sneženja. Po drugi strani so temperature relativno visoke in je v gorah oziroma alpskih dolinah bolj malo ledu, ki običajno vabi alpiniste, da se lotevajo plezanja po zaledenelih slapovih. Led je večinoma slabše kvalitete in marsikje skrit pod snegom, vseeno pa je v dolini Tamar in Logarski dolini nekaj lednih slapov za največje ledne navdušence.
Vendar napoved povišanih temperatur kaže, da bo še tega zmanjkalo. Vsekakor pa ne bo tako hitro zmanjkalo snega na pobočjih slovenskih gora, da o drugih predelih Alp niti ne govorimo. Ob previdnosti zaradi nevarnosti snežnih plazov po vsakem sneženju je treba priznati, da gore še posebej vabijo ljubitelje turnega smučanja, ki bodo lahko iskali svoje cilje še globoko v pomlad, kakor kaže sedaj. Ko se naveličamo smučišč in tamkajšnjega vrveža, je čas, da se ozremo proti gorskim vrhovom, ki nas vabijo v svoji belini. In eden od rajskih turno-smučarskih vrhov pri nas je zagotovo Kanjavec (2568 m), ki je obenem najvišji vrh, dosegljiv s smučmi v slovenskih Alpah. Ob tem, da je sosed Triglava in nedaleč stran od Doline Triglavskih jezer, nam je lahko jasno, da je to tura, ki jo mora opraviti vsaj enkrat v življenju vsak pravi turni smučar.
Slovenska "Visoka pot"
Ko se ozremo na Kanjavec in načrtujemo smučarski vzpon nanj, nam postane takoj jasno, da to ni povsem preprosta tura. V zimskem času so okoliške gorniške postojanke zaprte, zato je tura še posebej zahtevna, saj jo je treba opraviti v enem dnevu iz doline in nazaj. Lahko pa si popestrimo vzpon na Kanjavec v okviru kakšne daljše ture, kot je recimo Triglavska smučarska magistrala od Vogla do Krme, ali katere druge triglavske doline. To dva- do tridnevno smučarsko popotovanje bi lahko imenovali tudi nekakšna slovenska Visoka pot - po znameniti Haute Route med Chamonixem v Franciji in Zermatom v Švici, ki je sicer precej daljša in poteka večji del po ledenikih. Če bo vzpon na Kanjavec le del Triglavske smučarske magistrale, bo "kanjavska etapa" imela pričetek na Komni, od koder čez Dolino Triglavskih jezer dosežemo Hribarice, planoto pod Kanjavcem med Triglavskimi jezeri in Velsko dolino.
Od tam imamo do vrha Kanjavca le še kakšnih 200 višinskih metrov vzpona, nato pa nas čaka smučanje nazaj na Hribarice in nato v Velsko dolino, ki vodi proti planini Velo polje. To je običajno izredno uživaški smučarski spust, če smo ulovili primerne razmere in vreme, ki nas bo nagradilo z izrednimi razgledi. Z Velega polja (1680 m) se povzpnemo mimo Vodnikove koče na prelaz Bohinjska vratca (1979 m), od koder nas čaka dolg spust skozi dolino Krma. V zgornjem delu se ob primernih razmerah držimo pobočij pod ostenji Tosca in Draških vrhov, če obstaja nevarnost plazov, pa se spustimo do markirane poti skozi Krmo, ki vodi po dnu doline. V spodnjem delu je dolina precej položna, zadnji del do Kovinarske koče (870 m) pa zna biti precej naporen.
Še skok na Triglav
Ena od boljših možnosti je še vzpon na vrh Triglava. Preden dosežemo Velo polje po Veljski dolini, se usmerimo levo navzgor in se povzpnemo na Konjsko sedlo (2020 m), od tam pa na Kredarico, kjer lahko prespimo, saj je Triglavski dom na Kredarici (2515 m) odprt tudi pozimi. Zgodnji jutranji vzpon na vrh našega očaka je sicer nesmučarski, toda dobro segrevanje pred spustom proti nižini. Ena možnost je smučanje v Krmo, druga pa smučanje do Doma Valentina Staniča (2332 m), od koder sta dve možnosti. Ena vodi v dolino Kot, druga bolj običajna pa Za Cmirom, ki nas pripelje v dolino Vrata. V obeh primerih nas spodaj čaka cesta, kjer pa je še daleč do "civilizacije". Če načrtujemo takšno turo, je zelo dobro razmisliti o organizaciji prevoza, saj je med Bohinjem in Mojstrano oziroma Triglavskimi dolinami precej daleč. Vsekakor je to tura, ki nam bo v katerikoli različici pokazala triglavsko pogorje v povsem drugačni luči, kot smo ga vajeni recimo v poletnem času.
Ob brezhibni turno-smučarski opremi ne pozabimo na orientacijo, potrebno je dobro poznavanje in seveda nekaj pripomočkov, vsaj karta, kompas in višinomer naj nas spremljajo, GPS-naprava pa je vsekakor še boljša možnost. Plazovni trojček (plazovna žolna, plazovna sonda in snežna lopata) je že obvezna oprema turnih smučarjev. Ob načrtovanju ture ne pozabimo na preverjanje vremenske napovedi in še posebej rezervacije na gorniških postojankah, da ne bi spali na trdih klopeh. In ne pozabite na fotoaparat ...
Boris Strmšek
V hribe šele tretji dan po sneženju
Zimska oprema naj se ne razlikuje od poletne, pozabiti pa ne gre na dobre zimske pohodniške čevlje in gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje.
Pozimi, še posebej zadnje dni, ko je sneg pobelili Slovenijo v nižinah, debela snežna odeja zaznamuje tudi planinski svet. Na 1500 metrov nadmorske višine je okoli 250 centimetrov snega, v predgorju po okoli meter in pol, kar pomeni, da so se razmere za gibanje spremenile. Izkušeni pohodniki poudarjajo, da v takšnih razmerah po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih, medtem ko je slednje na planem povsem nemogoče. Že tanjša snežna plast na odprtem namreč prekrije markacije in zabriše pot, klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, pa so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
Obisk zasneženih višjeležečih območij si je zaželeno omisliti v organiziranih skupinah.
(Arhiv Večera, U. Šprogar)
Razmere se hitro spreminjajo
Zdenka Mihelič, odgovorna za stike z javnostjo na Planinski zvezi Slovenije, poudarja, da je treba biti že pri obisku večjega hriba pripravljen na dejstva, kot so nizke temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, manjše število ljudi v gorah, nevarnost proženja snežnih plazov in možnost zdrsa. "Na odprtem veter na grebenih ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo odtrgajo, sicer pa se razmere hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati. Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem področju," poudarja Miheličeva. Potrebna oprema naj se ne razlikuje od tiste, ki jo potrebujemo poleti. Pozabiti ne gre na dobre zimske pohodniške čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, zaščitno obleko pred vetrom, mrazom in mokroto, zaradi zaprtosti koč pa tudi dovolj tople tekočine in hrane. Za obisk višjih pobočij sta obvezni tehnični opremi cepin in dereze ter plazovni trojček (plazovna žolna, sonda in snežna lopata). Planincem in ostalim ljubiteljem gora, ki niso vešči gibanja v planinah v zimskih razmerah in nimajo zadosti lastnih izkušenj, izkušeni gorniki priporočajo, da se vključijo v planinska društva in se v gore odpravijo pod vodstvom vodnika in v organiziranih skupinah.
Cilj izbrati preudarno
Sicer pa je treba poti v hribe vselej načrtovati in se nanje odpraviti v organiziranih skupinah vsaj tri dni po obilnejšem sneženju ter ob napovedanih otoplitvah. Med potjo pa je zaželeno upoštevati tako imenovano postopnost (od lažjih k težjim in krajših k daljšim), cilj pa si je zaželeno izbrati glede na znanje, fizično pripravljenost in tehnično usposobljenost. Pozimi je pokrajina spremenjena in prekrita s snežno odejo, zato velja pravilo, da se na poti ali vrhove nikoli ne podajajmo, če jih nismo spoznali že v kopnih razmerah. Kaj hitro lahko namreč pride do nesreče, v primeru katere moramo ohraniti prisebnost in mirnost. Reševalci Gorsko reševalne zveze Slovenije poudarjajo, da s takšnim ravnanjem pomirimo tudi ostale udeležence. Potem ko v okviru svojega znanja in sposobnosti ponesrečencu nudimo prvo pomoč, o nesreči obvestimo center za obveščanje na številko 112, zato je pomembno, da imamo v hribih telefon s polno baterijo.
Gabrijel Toplak
Začetni tečaj plezanja v ledu
Društvo za rekreativne športe Stratus organizira intenzivni začetni tečaj plezanja v ledu, ki je namenjen tudi začetnikom. Ob plezanju po nižjih zaledenelih slapovih bodo tečajniki spoznali tudi varno uporabo opreme in vse osnove modernega plezanja na tovrstnih slapovih. Za zaključek se bodo lotili tudi najtežjih, navpičnih ledenih zaves. Dodatne informacije in prijave na elektronskem naslovu drustvo.stratus@gmail.com ali po telefonu 040 648 444, Silvo. (gt)