Nedeljski dnevnik - Tomaž Bukovec: Bodo zunanja ministrstva tujih držav odsvetovala obisk slovenskih gora
PONAVLJAJOČE SE NAPAKE IN NESREČE TUJCEV V SLOVENSKIH GORAH
Nepremišljeni sprehodi v smrt
Ali bodo zunanja ministrstva tujih držav odsvetovala obisk slovenskih gora - Nepoznavanje, slaba oprema in precenjevanje samega sebe - Tujci brez obvestil in natančnih vremenskih napovedi - Odgovornost Turistične zveze Slovenije
"Zadnja nesreča na Vršiču je bila tudi za nas pomembno opozorilo. Iz vsake nesreče se je potrebno kaj naučiti, opozoriti planince in alpiniste na napake ali okoliščine, ki lahko privedejo do nesreče, da se ne bodo podobne napake ponovile že čez nekaj dni," nam je po zadnji nesreči na Prisanku povedal načelnik Gorske reševalne službe Slovenije (GRS) Toni Smolej in dodal: "Verjetno bomo o ustrezni hoji v gore začeli obveščati tuja veleposlaništva v Sloveniji. Podobne nesreče tujcev se namreč ponavljajo iz leta v leto."
Huda nesreča na Prisanku
Zgodba pa se ponavlja vsako leto znova. GRS in Planinska zveza Slovenije vsako leto znova opozarjata in gorski reševalci rešujejo, to pa je tudi vse. Slovenski planinci so svoje navade že temeljito spremenili, saj boste danes le težko srečali katerega v kratkih hlačah in brez opreme, ob njih pa je vse več tujcev, ki hitijo na sprehode po slovenskih gorah. Dobesedno se odpravljajo na sprehode in temu primerno pripravljeni in opremljeni, čeprav odhajajo v visokogorje, na sprehode v smrt! Nedavna nesreča in smrt dveh Slovakov (septembra letos) na Prisanku je pretresla javnost in v GRS te dni razmišljajo, kaj naj storijo, da se podobne tragedije ne bodo več ponavljale. Slovenci smo se iz številnih nesreč že marsikaj naučili, tujci pa vedno znova prihajajo brez vedenja o slovenskih gorah.
Štirje mladi Slovaki, stari od 17 do 24 let, so se pred slabim mesecem, 17. septembra podali na 2547 metrov visoki Prisank. Eden se je zaradi nevihte kmalu obrnil, trije pa so nadaljevali vzpon. Nevihta v gorah je ena najbolj nevarnih situacij, dva je zadela strela. Ko je njun prijatelj prihitel do njiju, sta bila še živa, potem pa je odhitel po pomoč. Ko so prišli reševalci, sta bila oba zaradi poškodb in mraza mrtva. Vsi trije planinci so se v skoraj zimske razmere podali v kratkih hlačah!
V tragediji je le za las manjkalo, da ni bilo žrtev še več. Med reševanjem je strela namreč treščila le nekaj metrov od najbolj znanega zdravnika gorskega reševalca dr. Iztoka Tomazina in gorskega reševalca Andreja Robiča. Zaradi slabega vremena so morali preminula planinca prinesti z gore na zelo zahteven klasični način reševanja.
"V visokogorju so že zimske razmere, in če nimaš prave opreme in če nisi vrhunsko pripravljen, nimaš tam kaj iskati," je po nesreči opozoril načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Toni Smolej. Dodal je, da bo GRS verjetno začela obveščati tuja veleposlaništva v Sloveniji o pravilni hoji v gore, kajti nekaj je potrebno narediti, saj se takšne nesreče tujcev ponavljajo iz leta v leto. Letos je v slovenskih gorah umrlo 13 ljudi, med njimi kar osem tujcev.
V sandalih na goro
Na stanje v gorah je dodatno opozorila tudi nesreča belgijskega skavta julija letos nad prepadom Bovškega Grintavca. Skupina skavtov, ki je bivala v kampu ob Soči, se je odpravila na goro, nekateri obuti le v sandale. Prve težave so imeli že nad grebenom, potem so zašli in se znašli nad severno steno gore. Osemnajstletni Belgijec je zdrsnil v prepad, njegova vrstnika pa so z velikimi težavami rešili s helikopterjem.
"Zadnji dve leti se na začetku in koncu poletne in zimske sezone vedno znova dogajajo hude nesreče tujcev in skoraj vse imajo skupne značilnosti, in sicer: pomanjkljivo opremo, nepoznavanje razmer in podcenjevanje nevarnosti ter precenjevanje samega sebe. Te nesreče so praviloma zelo hude in vanje so vpleteni Slovaki, Čehi, Belgijci, Nizozemci ... Iz izkušenj s številnimi nesrečami ugotavljamo, da je osnovna napaka to, da premalo vedo o naših gorah, poleg tega pa niso seznanjeni s stanjem naših gora. Tako imajo lahko napačno predstavo, da so naše gore enake kot tiste v njihovi domovini, da je vreme enako v gorah kot v dolini, predvsem pa pozabljajo, da so eno griči in nizke planine, nekaj povsem drugega pa je visokogorje, kar se pogosto maščuje," je razlagal Toni Smolej.
V GRS torej razmišljajo, kako bi tujce, ki prihajajo v Slovenijo, čim bolj obvestili o razmerah v gorah in potrebni opremi. Razmišljajo o izobešanju vremenskih napovedi na vrata planinskih koč, po drugi strani pa spet vedo, da to ne bo dovolj, saj gredo mnogi tujci enostavno mimo njih. Razmišljajo o pozivih po tujih veleposlaništvih in drugih oblikah, praktično pa je potrebno vsaj del izkušenj potegniti iz dosedanjega dela.
Planinska kultura slovenskih planincev in gornikov se je zadnja leta temeljito izboljšala (še posebej poleti, bistveno slabše pa je v zimskih razmerah), čeprav še vedno ni povsem zadovoljiva. "Vse več tujih turistov se odpravlja v hribe na pohode, so dobro opremljeni s kartami in tudi GPS-i, ko pa jih srečujem, sem pogosto presenečen, da zaradi katastrofalnega stanja opremljenosti in znanja ter nesmiselnega tveganja ni nesreč še več," opozarja Smolej in dodaja, da bi morale na tem področju več storiti tudi turistične organizacije, "ne pa da le prodajajo lep kraj in lepe razgledne točke ...".
Človek v morju
S podobnimi težavami se srečujejo tudi na Hrvaškem, le da se tam dogajajo nesreče na morju. Letos poleti so zabeležili kar 74 smrtnih nesreč tujcev, ki so se zvečine zgodile tudi zaradi podcenjevanja nevarnosti morja. O slednjem je še kako zgovorno tudi razmišljanje češke konzulke na Hrvaškem Veronike Honcove v Večernjem listu: "Mi nimamo morja in ne poznamo njegove čudi, neznanju pa se pogosto pridruži še neprevidnost. Naši državljani po eni strani podcenjujejo vremenske razmere, po drugi pa precenjujejo sebe. Naše turiste skušamo na različne načine opozarjati prek ministrstva za zunanje zadeve in tudi prek medijev ter agencij," je povedala.
Brez obvestil
Slovenski planinci lahko dobijo vremenske napovedi marsikje, kaj pa tujci? Dejstvo je, da turist v dolini le s težavo zve, kakšno je stanje v gorah. Številni vidijo rešitev na medmrežnih straneh, vendar kljub sodobni tehniki to ni tako enostavno. Če planinec že najde računalnik, pa ima ob tem kopico težav. Najti mora stran z vremensko napovedjo (http://www.arso.gov.si/) in nekoga, da mu jo bo prevedel. Tujcem je namreč razumljiva le napoved v sliki, na kateri pa ni posebnih podatkov za visokogorje, če pa bo kliknil
english, bo dobil edinole podatke o agenciji.
"Slovenci odhajamo v gore razmeroma dobro opremljeni, zato boste težko našli koga, ki bo, tudi poleti, odšel nad 2000 metrov brez osnovne opreme, rokavic, kape, dolgih hlač, anoraka in očal. Skrbi pa me nekaj drugega. V Sloveniji ni niti enega medija, ne radia ne časopisa, ki bi gornike strokovno in redno opozarjal na razmere v gorah. Ta obvestila bi morala biti dostopna tudi tujcem v njihovih jezikih, ne pa da tujce obveščamo tako rekoč le o kolonah na cesti ..." razmišlja izkušeni gornik, gorski reševalec in sodelavec številnih medijev Slavc Šetina in dodaja: "Informacije je potrebno podati na enostaven in lahko dostopen način, saj ne moremo pričakovati, da bodo tujci iskali po naših medmrežnih straneh. Nekateri da, večina pa ne, in tako se pripeti tudi kaj takega, kot se je zgodilo skupini na Prisanku - vremensko napoved si je ogledala na Slovaškem!" Šetina je med drugim tudi avtor številnih rubrik o pohodništvu v gore in znan tudi po tem, da stalno ponavlja opozorila in nasvete gornikom, ki so očitno padli na kolikor toliko plodna tla.
"V tujini boste marsikje našli opozorila in vremenske napovedi, kaj pa pri nas? Premalo se reklamira vodniška organizacija, ob tem pa smo skoraj edina dežela, ki ima označenih toliko planinskih in pohodniških poti in ki ljudi tako rekoč vabi na samostojne pohode, ničesar pa ne naredi, da bi jih seznanila z nevarnostmi in osnovnimi navodili za pot v gore. Naredimo za Slovence, ne pa tudi za tujce," je bil oster Šetina, ki je tudi prepričan, da vse breme obveščanja o razmerah v gorah ne more pasti na ramena GRS in Planinske zveze Slovenije, ampak bi morala bistveno večjo vlogo imeti Turistična zveza Slovenije.
Navodila na oglasne table
"Mar bi bilo tako težko pripraviti vremensko napoved v nekaj tujih jezikih za gore in nekaj enostavnih navodil za gorništvo ter potem vse to ponuditi turistom v turističnih birojih, na oglasnih tablah v hotelih, kampih in drugje? Z majhnimi stroški bi bilo mogoče veliko narediti, predvsem pa tujcem resnično ponuditi vse potrebne informacije in navodila, in sicer tako gornikom kot pohodnikom in številnim športnikom, ki iščejo lepote slovenskih gora, letenju s padali, kajakaštvu in raftingu ter drugje ..." pravi Slavc Šetina.
Preprosto in učinkovito. Ali je tudi uspešno? Z dovolj kakovostnimi informacijami vsepovsod bi gotovo rešili najmanj eno življenje in tudi obvarovali vsaj enega tujca pred nezgodo. Že to bi bilo veliko, ne pa da so turisti prepuščeni sami sebi. Ni dovolj le poskrbeti za kakovostno reševanje, prihajajoče je potrebno seznaniti in opozoriti. Dokler ne bo tega, bodo slovenski gorski reševalci pobirali trupla tujih turistov po slovenskih gorah in tvegali svoje življenje samo zato, ker so nekateri odšli v gore v kratkih hlačah in sandalih. Velik del odgovornosti za to leži seveda tudi na ramenih Turistične zveze Slovenije.
Tomaž Bukovec