Milan Šenk, foto: arhiv GRS Jezersko
Nesreča se običajno zgodi v trenutku, sledi sreča v nesreči - ali pa tudi ne. Večina ponesrečenih preživi, nekaterim ni več pomoči. Vsaka nesreča pa se zasidra v podzavest posameznika kot izkušnja, ki običajno spremeni njegovo ravnanje. Nekateri ne gredo več v hribe, drugi na različne načine poskrbijo za večjo varnost in imajo hribe še rajši. Nekaterih - zelo malo jih je - se nesreča ne dotakne. Vedno se lahko vprašamo, kam spadamo.
Tudi sam sem imel hudo nesrečo v Triglavski severni steni. Skala me je oplazila po hrbtu in mi polomila vretenca. Brez gorskih reševalcev ne bi bilo tega zapisa in vsega, kar sem doživel po letu 1980.
Dogodek se je združil z mojim značajem: postati dober ali najboljši na področjih, ki mi jih je namenila mati narava. Kot alpinist sem plezal, vzdrževal kondicijo, tekmoval v različnih športih. Običajno tekmujemo za prva mesta. Na cilju se veselimo tistega, kar smo dosegli, ali pa tudi ne - vsaka reševalna akcija mi predstavlja tekmo od starta do cilja.
Opravili smo vrhunsko, če smo ponesrečenega rešili, dosegli prvo mesto. Vendar ni vedno tako. Lahko pridemo prepozno. Iztisnili smo vse, kar je v nas: pogum, znanje, fizično moč, se izognili nevarnostim ..., pa smo bili prepozni. Zamudili smo trenutek, ko je srce še bilo. V nas vpije: Bil si prepočasen! Premalo je bilo! Nova usposabljanja, nove tekme ... postajamo, hitrejši, močnejši, več tvegamo. In spet bo prišel trenutek, ko bomo prepozni.
Gorski reševalci se hranimo s preživelimi. Mrtvi nam pomenijo neuspeh, ki dopolnjuje uspehe in opozarja, da ne zmoremo vsega.
Ko sem bil mlajši, sem z vsem spoštovanjem opazoval starejše, ki so se še vedno trudili in dajali zgled mlajšim.
Sam sem zaključil aktivno reševanje. Moje zahteve do samega sebe v reševalni akciji so veliko večje, kot v tem trenutku zmorem. Vseeno sem našel nekaj, kjer sem lahko koristen. Pritegnile so me športne ferate. Srečavanja s plezalci v ferati mi pomenijo posebno zadovoljstvo - pomagam z nasveti, opozorili in tudi s konkretno pomočjo, če je to potrebno. Nekje moraš biti dober! Vtipkajte na YouTubu moje ime in upam, da vam posnetki ogrejejo srce.