Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nova Rašiško-homška planinska pot

Dnevnik: Pred kratkim so že označili Rašiško-homško planinsko pot prek Trzina do Dobena. Pot je dolga skoraj 28 kilometrov

Dnevnik, petek, 15. 02. 2008, Ljubljana


TRZIN - V občini Trzin se kljub njeni majhnosti poraja vse več želja po vzpostavitvi in označitvi različnih poti, kot so Pot po mejah občine, učna pot po Ongru, Pot po mejah nekdanje občine Domžale in še nekaj drugih, ki so še v povojih, pred kratkim pa so že označili Rašiško-homško planinsko pot prek Trzina do Dobena. Pot je dolga skoraj 28 kilometrov, označuje jo 14 kažipotov in dve informacijski tabli, ob njo pa so postavili še dve klopi.

Ker bi se poti, obstoječe in v nastajanju, ponekod prekrivale, planinci domačega društva Onger opozarjajo na možno markacijsko zmedo in možnost, da bi bilo na Ongru označeno skoraj vsako drugo drevo. Zato občino in turistično društvo pozivajo, da organizirajo nekakšen usklajevali sestanek, kjer bi usklajeno pretehtali vse želje po urejanju in označevanju novih poti.

Želje po urejanju novih poti niso lastne le občini Trzin. V podjetju Oikos so tako pred kratkim izdelali projekt vzpostavitve in vzdrževanja kar 17 regijskih pešpoti v devetih občinah ljubljanske urbane regije.

 

Več o trzinskem planinstvu tudi
na spodnji povezavi (PDF):

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Nova Rašiško-homška planinska pot"

Emil Pevec,

Že vnaprej se opravičujem za malo daljši zapis – morda pa bo vendarle malo osvetlil te v zadnjih dneh večkrat omenjene pešpoti po Ljubljanski urbani regiji (LUR):

Zasnova pešpoti v LUR že od vsega začetka spremlja malce čuden prizvok in buri duhove! Vsaj na našem koncu. Predvsem zaradi ignoriranja planincev!

Zgodba se je začela že leta 2004, ko smo povsem slučajno na spletu odkrili dokument, ki je napovedoval urejanje pešpoti po območju 25 občin osrednjeslovenske statistične regije. Dokument (spisek predlaganih pešpoti) je še na voljo na naslovu http://www.rralur.si/html/po_projektih/docs/mreza_pespoti_1opisipoti.doc.

Po ogledu spiska poti, za katere si je Regionalna razvojna agencija (RRA LUR) zamislila, da bi postale zanimive za obiskovalce (ne vemo, na osnovi česa so lahko trdili, da poti doslej niso bile zanimive!?), je pozoren bralec lahko zasledil nekaj nesprejemljivih predlogov. Snovalci so si zamislili precej na novo markiranih poti. 34 pešpoti v Ljubljani in okolici naj bi bilo povezanih v enotno mrežo, ki bi povezovale kar 367,6 kilometra enotno označenih, urejenih in vzdrževanih poti. Med predlaganimi potmi se je pojavila npr. celo lovska pot čez Dolgi rob na Hudi konec in do Kamniškega Vrha – ki bi jo seveda na novo markirali …

Da je nezaupanje med tistimi, ki ne želimo 'popackati' vsakega drevesa in skale še večje, so pri RRA LUR skrbeli še naprej – pri tako pomembnem vprašanju, kot je urejanje pešpoti na sestanke niso povabili ne markacistov in ne predstavnikov planinskih društev. S planinci v začetnem obdobju očitno niti niso želeli sodelovat – bi pa lahko skupaj razrešili marsikatero dilemo! In sodelovanja ni bilo kljub temu, da so načrtovali, da bodo poti označene s Knafeljčevo markacijo (o bodočem Zakonu o planinskih poteh se je takrat že precej govorilo – so ga morda želeli izigrat??) in kar je najbolj v nebo vpijoče:

... Na vprašanje, kdo bo prevzel vzpostavitev in vzdrževanje pešpoti, je g. Šimec odgovoril, da naj bi vse to izvedla planinska društva, ki jih ima vsaka občina. Že obstoječih markacij ne bi spreminjali, le markirali bi nepovezane poti. ... (iz zapisnika 1. sestanka, http://www.rralur.si/html/po_projektih/docs/mreza_pespoti_1zapisnik.doc).

Naj omenim, da naš MDO KBO, po besedah predsednika MDO, o načrtovanih poteh še do pred kratkim ni vedel nič.

Leta 2007 je bilo objavljeno poročilo 'Zaključena druga faza projekta vzpostavitve mreže pešpoti v Ljubljanski regiji' (http://www.trzin.si/datoteke/obvestila/Sporocilo_za_javnost_doc1_(2).doc). V njem lahko med drugim preberete:

… Pripravljen je bil tudi izbor primernih lokacij za namestitev počivališč ob poteh oziroma postavitev informacijskih tabel in kažipotov. Vse lokacije so usklajene s predstavniki posameznih občin, ki so vključene v projekt. Sama izvedba označitve poti bo usklajena tudi z lokalnimi planinskimi društvi, Planinsko zvezo Slovenije ter lokalnimi turističnimi in športnimi društvi, s katerimi dogovori že potekajo. …

Da, maja 2007 so načrtovalci v poročilu še vedno pisali, da bo izvedba označitve poti usklajena z lokalnimi PD in PZS. Torej se uradno sodelovanje s planinci ŠE VEDNO ni začelo.

Novembra 2007 je izšel vodnik po Pešpoteh – in če bi bilo sodelovanje s planinci boljše, se v njem npr. ne bi pojavila 'cvetka', ki govori o Spominskem parku v Kamniški Bistrici:

... Prečkamo cesto, kjer nas kažipot usmeri desno navzdol v smeri Spominskega parka. Spustimo se do mostička, gremo čezenj in se na drugi strani dvignemo v gozd. Steza se nato vije najprej okoli manjših in večjih balvanov s spominskimi ploščami posvečenim zaslužnim planincem in raziskovalcem Kamniških Alp. Pot nadaljujemo ...

Kako drugače (bolje) se bere o isti točki v članku Spominski park v Kamniški Bistrici (Boris Štupar), ki je dostopen na spletu:

… Nad izlivom hudournika Črnevka, ki priteče iz Kurje doline v strugo hudournika Prošek, stoji v mladem gozdu Spominski park. V njem so v skalah pričvrščene spominske plošče z imeni in drugimi podatki o planincih, ki so se ponesrečili v gorah nad dolino Kamniške Bistrice. Otvoritev parka sega v leto 1981. …

Za konec: Naj opisan primer vzpostavitve pešpoti po LUR deluje kot zgled, kako naj se ne bi 'NEsodelovalo' v prihodnje – kajti v prihodnosti ima ista agencija še več novih idej. Vzpostavitev mreže kolesarskih poti, prav tako pa dopolnitev mreže pešpoti …

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.