Delo, 09.12.04, Znanost: Knjiga dr. Nade Praprotnik o blagajevem volčinu
ZNANOST
Med knjigami
O kraljevi roži
Leta 1837 je eden od kmetov iz Polhovega Gradca graščaku Rihardu Ursiniju grofu Blagayju prinesel cvetočo vejico neznanega volčina. Blagay jo je poslat Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani. Ta jo je opisal in imenoval po najditelju blagajev volčin (Daphne blagayana).
Gradivo o blagajevem volčinu je dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, začela zbirati že leta 1987, ko je ob 150. obletnici odkritja, kraljevskega obiska in spomenika pripravljala razstavo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in v Polhovem Gradcu. Vsa naslednja leta je priložnostno zbirala novo gradivo, starega dopolnjevala in lani začela pisati delo, ki je zdaj izšlo v založbi Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Delo Blagajev volčin - naša botanična znamenitost obravnava blagajev volčin (Daphne blagayana), znamenito vrsto slovenskega rastlinstva, zgodovino njegovega odkritja, razširjenost v Sloveniji in v Evropi, morfologijo ter njegovo fitogeografsko in fitosociološko pripadnost.
Avtorica je s temeljitim pregledom literaturnih, herbarijskih, arhivskih in drugih virov ter lastnih spoznanj pregledno in strnjeno predstavila vrsto, ki ne sodi samo med spomenike slovenske narave, ampak tudi med spomenike slovenske kulture.
V tedanji Evropi je bila nova vrsta prava botanična senzacija in že naslednje leto (1838) si jo je prišel ogledat saški kralj Friderik Avgust II. V spomin na ta obisk je grof Blagay postavil več kakor štiri metre visok spomenik kralju in blagajki, ki so jo začeli imenovati kraljeva roža. Spomenik je edinstven 
pri nas in je pomemben del naše kulturne dediščine. Prof. dr. Tone Wraber ga je opisal kot »star spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem«.
Blagajev volčin je bil dvakrat odkrit in dvakrat opisan kot nova vrsta iz rodu volčinov. Leta 1780 je J. M. Lerchenfeld v okolici mesta Brašov v današnji Romuniji našel volčin, za katerega je bil prepričan, da je alpski volčin (Daphne alpina). Na podlagi njegovega herbarijskega prjmerka ga je J. F. Schur leta 1866 opisal kot novo vrsto in ga po najditelju imenoval lerchenfeldov volčin (Daphne lerchenfeldiana). Šele 1884. leta so ugotovili, da gre za blagajev volčin (Daphne blagayana). Po botaničnem kodeksu po prednostnem načelu obvelja prvo veljavno opisano ime, in to je blagajev volčin.
Več kakor trideset let je bila Gora nad Polhovim Gradcem edino nahajališče blagajevega volčina na Slovenskem. Leta 1871 pa ga je muzejski kustos Karel Dežman našel na Jetrbenku in pozneje so odkrili še več rastišč: na Štajerskem v hribih nad spodnjim tokom Savinje, na Kozjanskem, v okolici Vrhnike, na Kočevskem, v dolini Trebuše na Primorskem in v okolici Idrije. Leta 1856 je blagajev volčin v Srbiji našel J. Pančić, pozneje pa drugi še ponekod na Balkanu.
Blagajev volčin je vedno zelen, malo razvejen grmiček, do 30 cm visok, s poleglimi poganjki. Listi so narobe jajčasti, topi, usnjati, gladki, goli, bleščeči. Cvetovi so v ovršnih, glavičastih kobulih in močno dišijo. Časni listi so barviti in rumenkasto beli, venčni listi manjkajo. V Sloveniji cveti v marcu in aprilu. Pri nas redko razvije plod in se večinoma razmnožuje vegetativno (s potaknjenci), zato je rastlina primerna za gojenje po vrtovih.
Zaradi ogroženosti so ga zavarovali že leta 1898 skupaj s plani-ko in je postal tuđi simbol našega naravovarstvenega prizadevanja. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je uvrščen med ranljive vrste.
I. K.
