Mojca Furlan Rus: ... v gore? Kot samomor!
Čeprav je bila vremenska napoved za konec tedna slaba, se je kar nekaj ljudi odpravilo na Triglav, nekateri celo na vrh. Izkušen gorski reševalec pravi, da gre za podcenjevanje razmer in da je takšno ravnanje povsem neodgovorno. Strela je bila v soboto na Triglavu usodna za slovaškega pohodnika, na Slavniku pa za Vrhničana.
»Udarov strele je veliko, da pa bi se zgodila dva smrtna primera na leto oziroma celo v istem dnevu, tega ne pomnim. Sicer pa vsako leto strela koga oplazi, morda za vse primere še vemo ne,« je sobotno tragedijo, ko sta v neurjih pod Triglavom in na Slavniku zaradi strele umrla kar dva človeka, komentiral izkušeni gorski reševalec in načelnik GRS Radovljica Toni Smolej. Ob 17.30 je bila na Slavniku strela usodna za 44-letnika z Vrhnike. Šlo naj bi za gorskega tekača, nanj sta pri sestopu s Slavnika proti Podgorju naletela tuja pohodnika. Le kakšne pol ure pozneje je strela med Malim in Velikim Triglavom udarila v slovaškega planinca. Kljub oživljanju mu ni bilo več pomoči.
»Vremenske napovedi so večinoma pravilne in jim gre verjeti. Za konec tedna je bilo napovedano slabo vreme. Presenečen sem, da so bili ljudje v takšnih razmerah na Triglavu, da so bili nekateri še na vrhu, pa je popolnoma neodgovorno. V takšnih primerih delajo samomor,« pravi Smolej. Nasvet je torej preprost: »Če je za popoldne napovedano slabo vreme, se izogibamo visokih vrhov, grebenov in podobnega. V obeh primerih je šlo za podcenjevanje razmer. Kar velja tudi za julijski udar strele na Triglavu, ko je bilo poškodovanih kar 18 ljudi. Neverjetno je, da se je takrat tako dobro končalo.«
Gorski reševalec Toni Smolej je spomnil na nevihto, v kateri se je 15. julija popoldne med sestopom s Triglava znašlo več pohodnikov. Strela je udarila kar trikrat. V dve osebi neposredno, v eno celo dvakrat. Udar je druge razmetal po skalovju. Dva sta bila hudo poškodovana, drugi lažje. Isti dan je strela udarila tudi v dva pohodnika v okolici doma Valentina Staniča pod Triglavom, ki pa nista bila poškodovana.
Časovna stiska
Na vprašanje, ali se reševanje zaradi udara strele razlikuje od drugih posredovanj, Smolej odgovarja, da gre predvsem za zelo stresno situacijo. »Običajno gre za zastoj srca ali še kakšne druge hude poškodbe, tako da gre za časovno stisko. Hitrost reševanja je odvisna tudi od vremena. Če je nevihta že mimo, potem je v redu. V helikopterju je vedno tudi zdravnik, sledi prva pomoč, oživljanje. Če pa nevihta še traja, je treba počakati, da gre mimo. Osebna varnost je na prvem mestu,« poudarja gorski reševalec. Glede sobotnega reševanja na Triglavu pravi, da so imeli njegovi kolegi s stališča reševanja še srečo, saj so delovali v zelo slabih vremenskih razmerah.
Po Smolejevih besedah je letos v gorah nenormalno veliko ljudi: »Kar se dogaja v Julijcih ... Obiskujejo jih v glavnem tujci, Madžari, Slovaki, Poljaki, Slovencev je mogoče 10 odstotkov. Tudi v Karavankah so večinoma tujci, Avstrijci in tako dalje. Lahko rečem, da premalo spoštujejo hribe. Pridejo od daleč in si mislijo, da morajo določen vrh nujno preplezati, preden se vrnejo domov, ker se ne bodo več vrnili. Pozabljajo pa, da hrib ostane.« Med lahkomiselnimi so seveda tudi domačini. Opremljenost pohodnikov je sicer dobra, čeprav se še vedno najde kdo v natikačih ali nizkih športnih copatih. »Tujci zdaj vrhove bolje poznajo, ne poznajo pa razmer,« pove Smolej.
So morda vršaci, ki so zaradi strel bolj nevarni? »To je nepredvidljivo. Seveda so to izpostavljeni vrhovi, posamezni grebeni, planote, drevesa. Vsemu, kar je višje od nas, se je treba izogibati. Oziroma temu, da smo mi višji od preostalega. Če pa že vidimo, da bo prišlo do nevihte, se umirimo, sedemo in počakamo, da gre mimo. To je edina rešitev,« poudarja načelnik GRS Radovljica.
Med območji z največ udari v Evropi
Slovenija leži na območju, kjer so zaradi vpliva Jadranskega morja, Alp in celinskega podnebja najugodnejše razmere za nastanek nevihtnih oblakov. Najbolj izpostavljen je severozahodni del države oziroma območje Alp. To območje in severna Italija imata tudi najvišjo gostoto strel v evropskem prostoru. Med bolj izpostavljenimi so tudi Kamniško-Savinjske Alpe, Mariborsko Pohorje in Primorska. Pri nas strele udarijo v povprečju 60.000-krat na leto.
Poškodbe zaradi strele so lahko zelo različne, od lažjih do smrtnih. »Najbolj se bojimo motenj srčnega ritma, ki so zelo pogoste, potrebno je oživljanje. Značilne so tudi opeklinske rane tam, kjer električni tok vstopil v telo in iz njega izstopil. Praviloma so zelo hude in globoke. Pogosto je mravljinčenje. Zaradi piša strele lahko človeka vrže nekaj metrov stran in se tudi pri tem poškoduje,« je po julijskem reševanju na Triglavu razložil zdravnik in gorski reševalec dr. Primož Trunk. Smrtnost je 15- do 20-odstotna. Nemudoma je treba poklicati zdravniško pomoč, pomembno je tudi poznavanje tehnik oživljanja. Medicinska pomoč je nujna, četudi na zunaj ni videti poškodb. Poudariti je tudi treba, da se človeka, v katerega je udarila strela, lahko brez tveganja dotaknemo.