Delo.si - Jure Predanič: Ta četrtek so na vzletišču Kobala nad Tolminom strmoglavili trije jadralni padalci, Nemec in dva Čeha.
Dve nesreči, ena na žalost s tragičnim izidom, sta se ta teden zgodili tudi v Laškem in v občini Tržič.
V sredo okrog 14. ure se je v Polani, na območju Laškega, smrtno ponesrečil 46-letni jadralni padalec, doma iz Dovškega. V družbi več padalcev je poletel z Lisce, nad Polano pa je začel izgubljati višino. Poletel je tik nad krošnjami dreves in strmoglavil. Pri tem se je tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. Padalska nesreča pa se je v petek zgodila tudi v naselju Senično v občini Tržič. Malo po drugi uri popoldne je jadralni padalec z rezervnim padalom zasilno pristal na drevesu. Posredovali so reševalci Postaje GRS Tržič in ga nepoškodovanega z vrvno tehniko rešili z drevesa.
»Ravnokar se vračam z reševalne akcije. Ponesrečenca, ki ga je veter s petih metrov vrgel na hrbet, so zaradi udarca preventivno odpeljali na slikanje. Včeraj se je ponesrečil padalec, ki je priletel z višine 2000 metrov, pri sestopanju pa je šel zaradi nepoznavanja terena v napačno smer in prišel v del, ki se konča s prepadom. Podhlajenega ponesrečenca s poškodovanimi nogami smo z jeklenico dvignili v helikopter in ga prepeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Letos se je zgodilo že 21 padalskih nesreč,« nam je povedal Miljko Lesjak z GRS Tolmin, ko smo ga včeraj poklicali, da bi povedal kaj več o nesrečah jadralnih padalcev, ki se te dni kar vrstijo na tolminskem koncu.
Člani GRS Tolmin imajo polne roke dela z jadralnimi padalci, kar sicer ni nič novega. Zgovoren je statistični podatek, da so lani pri 36 od skupno 50 nesrečah pri aktivnostih v zraku posredovali prav tolminski gorski reševalci, podobno je bilo tudi leta 2009.
»Med ponesrečenci je bil lani samo en domačin, drugače pa je šlo za tujce. Domačini razmere načeloma poznajo, prej tudi začnejo leteti in dobro vedo, kdaj in kako leteti,« je še povedal Lesjak.
Ta četrtek so na vzletišču Kobala nad Tolminom strmoglavili trije, Nemec in dva Čeha. Prvi je padel na pobočje in si zlomil gleženj, zato so ga gorski reševalci po klicu na pomoč oskrbeli in na zajemalnih nosilih prenesli na vrh vzletišča.
Še med transportom ponesrečenega so reševalci na drugem koncu vzletišča opazovali padalca, ki je poskušal vzleteti. Sunek vetra mu je zaprl stranski del padala, zato je padel na strmo pobočje pod vzletiščem. Čeh se je pri tem huje poškodoval, po pregledu zdravniške ekipe nujne medicinske pomoči tolminskega zdravstvenega doma pa so za posredovanje zaprosili dežurno ekipo helikopterja Slovenske vojske.
Med čakanjem na transport pa je sunek vetra zaprl padalo češki padalki, zato je s kakšnih 20 metrov padla na kolovozno pot. Huje poškodovano so zbrani gorski in zdravstveni reševalci oskrbeli in prenesli do helikopterja, ki je oba češka državljana prepeljal na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico.
Kot nam je povedal Lesjak, gre za padalce vseh starosti in da so tuji padalci večinoma prijatelji, ki se zberejo in prihajajo sem letet, nekateri so bili tu že večkrat.
In vzroki za nesreče? »Predvsem razmere in dejstvo, da je šele začetek leta. Padalci od jeseni niso leteli. V tem letnem času je tudi najmočnejša termika. V visokogorju je zrak hladen, spodaj pa se hitro segreje. Topli stebri zraka, ki se dvigajo, so zelo močni in piha v sunkih,« pravi Lesjak in dodaja, da je takšne razmere spomladi, ko je sicer tudi največ nesreč, pričakovati. »Med vzroki je gotovo tudi pomanjkanje izkušenj. Z izkušenimi namreč nimamo dela. Pravijo le, da je treba biti pazljiv,« je še povedal Lesjak.
Jure Predanič