Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1428 0

Od Brda do Kokre po poti baronov Zoisov

Delo, Iz naših krajev - Marjana Hanc: Ob 22. aprilu, svetovnem dnevu Zemlje, sta Planinska zveza Slovenije in njena komisija za varstvo gorske narave v domu krajanov v Preddvoru pripravili slovesnost.

Preddvor – Slavnostni govornik Mladen Berginc z ministrstva za okolje je opozoril na naš sovražen odnos do narave, od nje pa se tudi čedalje bolj oddaljujemo. »Spremeniti moramo razmišljanje, saj z uničevanjem okolja uničujemo tudi sebe. Okrepiti moramo znanje; če ga nimamo, ne bomo mogli vzpostaviti pravega odnosa. Prav zato cenimo prizadevanje PZS in komisije, da znanje širi med člani in drugimi,« je dejal Berginc, ko je najavil uradno odprtje Poti Karla in Žige Zoisa.

Milan Naprudnik in Nada Praprotnik sta včeraj v Preddvoru prvič javno predstavila Pot Karla in Žige Zoisa. Z njo bi radi v PZS opozorili zlasti na botanično dediščino, ki sta jo raziskovala brata v Kamniško-Savinjskih Alpah, a tudi na 19 izjemnih živalskih vrst in naravne vrednote ob poti.

Pot se začne se na posestvu Brdo in poteka skozi Preddvor do Planinskega doma na Kališču, preči Bašeljsko sedlo in vrhove Mali grintovec, Srednji vrh in Cjanovco ter se prek Javorovega vrha mimo Planinskega doma Čemšenik spusti v naselje Kokra. Mimo Suhadolnikove kmetije vodi na Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, se vzpne na Kalški greben, preči vrh Korena, Veliki in Mali Zvoh ter se prek Krvavca in Kriške planine spusti do Planinskega doma na Gospinci in sestopi v naselje Kokra. Pot je dolga 54,6 kilometra, najnižja točka je na 415 metrih, najvišja pa je na 2215 metrih nadmorske višine, neuradno pa bi zanjo potrebovali 18 ur.

Sredi junija, ko bodo na Planinskem domu na Kališču pot tudi uradno odprli, bo izšel tudi vodnik. Kot je poudarila Nada Praprotnik, je bil Karel, mlajši brat Žige Zoisa, vedno v senci. Žiga je znan javnosti kot gospodarstvenik in eden najbogatejših Kranjcev, ki je tudi finančno podprl prvi slovenski vzpon na Triglav leta 1778 in tudi delo mlajšega brata. Karel je kot eden prvih slovenskih (kranjskih) botanikov in gornikov nabiral rastline. Med njegovo zapuščino je najpomembnejši herbarij z 2100 primerki, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Po njem se imenuje tudi Zoisova zvončica (Campanula zoysii), ki jo je našel na Storžiču, in je tudi najbolj znamenita cvetica na tej poti. Le malokdo pa ve, da se po njem imenuje tudi Zoisova vijolica (Viola zoysii Wulfen) in rod tropskih trav (Zoysia sp.), je dejala Praprotnikova in navedla, da Karlu Zoisu upravičeno pravimo tudi glasnik cvetne lepote slovenskih Alp. Na Brdu je v letih od 1785 do 1790 sadil alpske rastline in domača ter tuja drevesa; ta nasad je bil prvi botanični vrt na slovenskem ozemlju.

Marjana Hanc
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo EKO novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Gorniški tečaj za kopne razmere
Naslednja objava V južno steno Anapurne

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.