Slovenske novice - Mirko Kunšič: Zgodbe o naših gorah in gornikih so že tri leta pod streho planinskega muzeja v Mojstrani.
»Sit nejevoljnih, pretežkih butar, išče miru in pokoja, in ker ga spodej na svetu ne najde, beži gor na visoko goro v svojo sladko tolažbo,« je faranom med drugim pridigal župnik Matija Vertovec pri sv. Hieronimu na Nanosu davnega leta 1820.
Kakšno leto pred njim je lepote slovenskega gorskega sveta odkrival angleški naravoslovec Humphry Davy, znanstvenik, ki je izumil svetilko za rudarje. Na obisku na Kranjskem je bil trikrat, v Ljubljani se je srečal s slovenskim kolegom Žigom Zoisom. Bil je strasten ribič, po več dni je bival v Podkorenu, kjer so v spomin nanj postavili tablo na Češeljnovi hiši.
Po znanih zapisih so 1452 prvič pisno omenili Triglav – kot Treglav. V gorah se je že pred tem marsikaj dogajalo. Vse to in še veliko več lahko izveste, če poromate v Mojstrano v Slovenski planinski muzej. Po odprtju sedmega avgusta pred tremi leti si je stalno zbirko ogledalo približno 55.000 ljudi. Zasnovana je kot vzpon na goro, pri čemer muzejska pripoved v 11 sklopih sporoča predvsem dvoje: da je pot pomembnejša od cilja in da je vsaka pot posebna zgodba. Kustosinji, Elizabeta Gradnik za planinstvo in Neli Štular za pedagogiko, sta prepričani, da sta sporočili univerzalni.
Letos kup obletnic
Muzej je lastnik več kot 4000 enot: predmetov, dokumentov, fotografij, knjig in filmov. Za prikaz osrednje muzejske zbirke je razstavljenih 450 eksponatov, občasno prirejajo tudi tematske razstave. Letos, ob 120-letnici Planinske zveze Slovenije, načrtujejo tudi razstavo ob 100. obletnici rojstva arhitekta Vlasta Kopača, zaslužnega za sedanji zgled Velike planine in dela za planinstvo. Na ogled bo razstava tudi ob 100. obletnici rojstva prof. Tineta Orla, predsednika PD Celje in dolgoletnega urednika Planinskega vestnika. Zagotovo bo zanimiva tudi razstava ob 100. obletnici rojstva Mojstrančana Gregorja Klančnika. Preden je postal direktor Železarne Ravne, je bil skakalec, tekač in alpinist. Po upokojitvi je bil odločni predsednik odbora za izgradnjo novega triglavskega doma na Kredarici.
Humar v depojih
Muzej ves čas povečuje zbirko. Nedavno jim je Vlado Sofronievski podaril nagačenega medveda, svizca, lisico in jazbeca. Medveda bodo uporabili v delu zbirke, ki govori o lovu v gorah in bo povezana z znanim vodnikom in lovcem iz Trente, Antonom Tožbarjem - Špikom, ki mu je medved 1871 odgriznil del čeljusti, a je Trentar preživel. Dobili so tudi gradivo o alpinistu Tomažu Humarju, za zdaj ga hranijo v depojih, na ogled pa so, denimo, smuči, s katerimi je z vrha Everesta smučal Davo Karničar. Planinska zveza je muzeju podarila izvirnik kupo-prodajne pogodbe, ki sta jo sklenila občina Dovje in župnik Jakob Aljaž, ko je ta odkupil vrh Triglava. Med originali v muzejski zbirki je tudi vodniška svetilka gorskega vodnika Janeza Pečarja - Bobka iz Kranjske Gore, plezalca in gorskega reševalca, ki je takrat vodil vso plezalsko elito, tudi Juliusa Kugyja.
Za delovanje muzeja s petimi zaposlenimi na leto porabijo 250.000 evrov in brez pomoči občine ter drugih ustanov in partnerjev, ki so bili zraven že pri izvedbi projekta, ne bi zmogli.
Stoletje za muzej
»Čehi, člani slovenske podružnice SPD, ustanovljena je bila 1897. v Pragi, so dali devet let po ustanovitvi pobudo, da bi morali imeti Slovenci svoj planinski muzej. Ideja o njem je občasno zažarela, ugašala in se na novo rojevala. Najbolj resno v 60. letih, ko naj bi bilo odločeno, da bo muzej na Jesenicah. Zakaj se to ni zgodilo, ni povsem znano. Z ustanovitvijo občine Kranjska Gora smo 1995. kupili zemljišče za planinski muzej. Od idejnega razpisa do rezanja traku je minilo 15 let. Najbolj prizadevni domačin Avgust Delavec odprtja ni dočakal, umrl je leta 2005. Po njem smo poimenovali fundacijo, ki je zbrala manjkajoči del denarja, da smo lahko kandidirali za evropska nepovratna sredstva. Leta 2007 smo položili temeljni kamen. Sedmega avgusta 2010 je bil muzej odprt,« pojasnjuje vodja muzeja Miro Eržen.
Mirko Kunšič