Franci Savenc 15.02.2010 06:29 957 0

Planinoslovstvu posvečen mesečnik

Delo, Kultura: 115 let Planinskega vestnika

Slovenski kulturni praznik je rojstni dan najstarejše slovenske revije, ki še vedno izhaja
8. februarja leta 1895 je v Ljubljani izšla prva številka Planinskega vestnika, ki je tudi danes osrednje glasilo slovenske planinske organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS), naslednice Slovenskega planinskega društva (SPD), ustanovljenega komaj dve leti pred začetkom izhajanja te revije.

Prvi urednik PV Anton Mikuš, ki je bil hkrati tajnik SPD, je na dveh revijalnih straneh pojasnil, zakaj se je SPD po komaj dveh letih delovanja odločilo izdajati lastno revijo: »Zadnje letno poročilo nam priča dovolj, kako se zanimanje za hribolastvo v Slovencih vedno bolj širi. Priobčeni zanimljivi članki kažejo, da imamo tudi med domačimi hribolazci dovolj sposobnih pisateljev«. Ker je bil med društvenimi pravili člen, da je eden od društvenih namenov tudi izdajati planinske spise in slike, »je odbor SPD sklenil od leta 1895 počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike. Namen našemu časopisu je vzbujati zanimanje za slovenske gore, planine in kraški svet ter vnemati za turistiko in delovanje Slovenskega planinskega društva.«

Vsaj na tem področju Slovencem ni mogoče očitati zamudništva. Prvi so začeli izdajati svoje planinsko glasilo že leta 1863 Angleži, od alpskih narodov pa pred nami le Nemci, Avstrijci in Italijani. Planinski vestnik so Slovenci izdali devet let prej kot so Francozi svoje takšno glasilo in kar 30 let pred Švicarji, da slovanskih narodov niti ne omenjamo.

Do praznovanja letošnje 115. obletnice, ki so ga v prostorih PZS v Ljubljani obeležili s skromno slovesnostjo, je izšlo 109 letnikov PV; revija ni izhajala le med prvo svetovno vojno in dve leti po njej; med drugo svetovno vojno je izhajala v zelo skrčenem obsegu, po koncu vojne pa so imeli založniki hude težave, ker niso upoštevali kulturnega molka (kot ga ni še marsikdo drug). Zato so reviji prva povojna leta spremenili ime (kot so ga tudi organizaciji, ki ga je izdajala, Slovenskemu planinskemu društvu, ki se zdaj imenuje Planinska zveza Slovenije). Vseh teh 109 letnikov je urejalo le osem urednikov, vsak pač po svoji uredniški zamisli; nekateri so posvečali več pozornosti literarnim prispevkom, drugi plezalstvu in tretji ob vsem tem še vsakršnim novicam iz planinskih društev in vestem o pomembnih dogajanjih v tujih gorah.

M. R.

12.02.2010