Iz časa / Gorenjec (1906): Novi gorski vodniki
Ker se je slovensko planinsko društvo prepričalo, da je gorsko vodništvo v naših krajih pomanjkljivo in nedostatno, osobito glede na pričakovani večji promet v naših planinah po otvoritvi nove železnice, je sklenilo izobraziti sposobne mladeniče in može za vodniški posel in jih potem priporočiti pristojnim oblastveni v pooblastitev za službo gorskih vodnikov.
V to svrho bo prirejal osredni odbor slovenskega planinskega društva v Ljubljani strokovne tečaje za gorske vodnike, na katerih bodo strokovnjaki teoretično in praktično poučevali in vežbali gojence v raznih gorskim vodnikom potrebnih vedah. Prvi tak tečaj je priredil osrednji odbor slovenskega planinskega društva letos spomladi v Ljubljani; udeležilo se ga je 20 gojencev. Vsi gojenci so se izkazali sposobne in spretne za vodniški posel, vsled česar so dobili izpričevala, na katerih podlagi so vložili pri pristojnih oblastveh prošnje za pooblastitev
za službo gorskih vodnikov. Od teh gojencev so bili naslednji oblastveno pooblaščeni za službo gorskih vodnikov:
—v Mojstrani; Janez Košir star., posestnik h. št. 12; Janez Košir ml., posestnika sin h. št. 12; Valentin Bertoncelj, čevljarski mojster h. št. 16; Gregor Lah, p. d. Preckin, kajžar h. št. 51.
— V Ratečah; Janez Kuri, posestnika sin h. št .57; Janez Petraš. posestnika sin h. št. 57.
— Na Bohinjski Bistrici; Valentin Rozman, p. d. Rožan, posestnika sin h. št. 49; Jože Ravnik, p. d. Koder, krojač h. št. 91: Lovrenc Logar, p. d. Ozebek, posestnika sin h. št. 11.
— V Češnjici v Bohinju: Valentin Stare, p. d. Močilnikar, občinski sluga; Martin Langus. p. d. Kovačič, posestnik.
— V Srednji Vasi v Bohinju; Anton Germ, p. d. Mežnar, posestnika sin h. št. 65.
— V Kranjski gori: Gregor Žerjov, p, d. Kravanja. posestnik h. št. 23; Janez Žerjov,
p. d. Černe, posestnik h. št. 24.
— V Radovni: Jože Zima, p. d. Klemenček, delavec h, št. 21.
— V Begunjah pri Radovljici: Franc Pogačar,p. d. Starček, suknjar h. št. 63.
— Na Mlinem pri Bledu: Blaž Jan, p. d. Turčič h. št. 2.
— V Lučah na Štajerskem: Jakob Pečovnik, p. d. Pečnik, posestnika sin h. št. 41.
— V Stahovci pri Kamniku: France Prelesnik, p. d. Korelnov, posestnika sin h. št. 7.
Otvoritev planinsko koče na kamniškem sedlu (1879 m)
Iz Kamnika se nam piše: Dne 12. t. m. se je otvorila nova planinska koča na Kamniškem sedlu ob obilni udeležbi vrlih planink in planincev. Največja je bila udeležba iz Kamnika in iz Ljubljane, počastilo nas je lepo število vrlih Čehinj in Čehov, zastopana je bila tudi podružnica kranjska, radovljiška, tržaška, vipavska, podravska, v pičlem številu so bili zastopani bližnji Savinčani, pogrešali pa smo celjske rodoljube. Cerkniška planinska podružnica je pozdravila našo podružnico sledeče: »Zadržani pozdravljajo najvažnejšo čuvajko sloven. planin«.
Ob 10. uri je imel g. frančiškan o. Engelbert Pollak propoved in sv. mašo na verandi ter je blagoslovil novi planinski dom. Načelnik kamniške podružnice slovenskega planinskega društva, g. notar Emil Orožen je v otvoritvenem govoru srčno pozdravil došle turistinje in turiste, podal črtice o gradnji koče in, zahvalil dobrotnike, ki so omogočili to veliko stavbo. Načelnik osrednjega društva g. prof. Franc Orožen je razložil bajeslovni pomen Savinskih planin, podal zgodovinske črtice o teh planinah iz turške in francoske dobe in čestital kamniški podružnici na tej veličastni stavbi. S tem je bila oficijelna slavnost končana in pričela so je neprisiljena veselica ob lepem petju kamniškega pevskega društva »Lire«, ki je tudi pelo pri sv. maši.
Prav trdno usidrana in s pločevino krita koča je 13 m dolga in 8 m široka ter ima na južni strani odprto prostorno verando. Iz verande je vhod v kuhinjo, ki ima prav lepo sledilno ognjišče. Na levi strani proti Brani je prostorna moška spalnica (8 postelj), naravnost iz kuhinje prideš v damsko sobo (4 postelje). Na desno od kuhinje proti Planjavi je jedilnica, ki ima prostora za 20 ljudi. Iz jedilnice drže stopnice v hladno klet, druge stopnice pa na podstrešje, kjer je sobica (2 postelji), skupno ležišče (6 postelj), sobica za oskrbnika ter ležišča za vodnike. V pritličju je dvoje stranišč.
Velike zasluge za to stavbo imajo: kamniška meščanska korporacija, ki je dala stavbni les in osrednje društvo, ki je podarilo večino notranje oprave. Mnogo daril jo dobila kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva od kamniških meščanov in ljubljanskih prijateljev.
Nova podružnica slovenskega planinskega društva se je ustanovila v Pazinu in so imenuje »Istarsko planinsko društvo« podružnica Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. Tozadevna pravila je c. kr. namestništvo v Trstu že odobrilo, z razpisom z dne 3. avgusta 1906, št, 1235.
Na Jezerskem priredi Akademični krožek Češke podružnice slovenskega planinskega društva dne 19. avgusta t. 1. izredni občni zbor. Pozivlja se vse člane akademike, da se mnogobrojno udeleže tega sestanka. Vabljeni in dobrodošli so tudi drugi dijaki in prijatelji planinstva. Pričetek ob 7. uri zvečer in po seji zabavni večer. Naslednje dni skupno ture po Savinskih planinah.
Gorenjec 18. avgust 1906