TEMA MESECA: O planinskih arhivih (Vladimir Habjan), PLANINSTVO: Ves svet je ležal pod mojimi okornimi čevlji (Andrej Mašera), Jalovec pozimi (Ingrid Peršolja), GALERIJA: Obrazi Jalovca, NAŠA SMER: Ledni slap Lucifer (Marta Krejan)
Planinski vestnik - februar 2008
Vsebina - Članki
Uvodnik
Skrb za pisno kulturno dediščino Planinske zveze Slovenije - Slavica Tovšak
TEMA MESECA
Slovenska filmska alpinistična dediščina. Marta Rau Selič
O planinskih arhivih. Vladimir Habjan
Muzejsko in arhivsko gradivo. Elizabeta Gradnik
Naveza za vrhove prihodnosti. Miro Eržen
PLANINSTVO
»Ves svet je ležal pod mojimi okornimi čevlji«. Andrej Mašera
Uspešna šola v Nepalu. Vladimir Schlamberger - Vako
Ang Tshering. Tone Škarja
Na obisku v treh planinskih kočah. Miro Ličof
No Picnic on Mount Kenya. Andrej Mašera
Jalovec pozimi. Ingrid Peršolja
Zakaj na Učko? Borut Mencinger
Učka - moja lepotica. Marinka Koželj Stepic
Kebnekaise. Jože Drab
Vreme in razmere v gorah v meteorološki jeseni 2007. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik
GALERIJA
Obrazi Jalovca.
NA TURO
Skozi Vrata na Olševo. Boris Gaberšček
Sternspitze (2497 m), skupina Ankogla. Tomaž Hrovat
ALPINIZEM
Drohmo in Patibara. Miha Valič
Rocktoberfest. Martina Čufar
NAŠA SMER
Ledni slap Lucifer. Marta Krejan
NOVICE IZ VERTIKALE
LITERATURA
PLANINSKO BRANJE NEKOČ
NOVICE IN OBVESTILA
Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar
Skrb za pisno kulturno dediščino Planinske zveze Slovenije
Čeprav živimo v svetu globalnih informacij, elektronskega poslovanja in shranjevanja podatkov na elektronskih medijih, je naša preteklost še vedno vezana na zapise na papirju. Prav zato smo zavezani, da v mejah zavezujoče zakonodaje poskrbimo za hrambo tistega dokumentarnega gradiva, ki ima lastnosti arhivskega gradiva in s tem trajen pomen za našo zgodovino. V letu 2006 sprejeti Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in v istem letu sprejeta Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva govorita o pogojih za hrambo arhivskega gradiva. V prvi vrsti mora imetnik arhivskega gradiva poskrbeti za ustreznost prostorov in opreme za hrambo. Arhivski depo mora biti poseben prostor, varen pred vdori vode, zaščiten pred neustrezno vlago, temperaturo, vdorom ultravijoličnih žarkov in drugimi škodljivimi vplivi. Opremljen mora biti s kovinsko opremo, higrometri, termometri, javljalci požara, vanj smejo imeti dostop le pooblaščene osebe. Posebno skrb zasluži hramba fotografskega gradiva. Črno-bele fotografije in negativi morajo biti shranjeni pri temperaturi pod 18 ˚C in pri relativni vlagi 30-40 %. Barvne fotografije zahtevajo nekoliko drugačne pogoje. Prostor mora biti hladen (pod 2 ˚C), relativna vlaga pa mora biti 30-40 %. Le v takih primerih lahko zagotavljamo obstojnost in trajnost fotografije.
In kako se zahtevanim standardom približuje Planinska zveza Slovenije, za katero je pristojen Arhiv Republike Slovenije? Gradivo in muzealije, ki so jih med drugim darovala celotna slovenska planinska javnost in številna planinska društva, so v preteklosti doživljali pravo kalvarijo v boju za zagotovitev primernih prostorov. Starejši planinci se spominjajo časov, ko je v letih po vojni izbruhnil požar v prostorih, kjer je bila hranjena dokumentacija, in so se preostanki obsežnega gradiva selili sem ter tja, dokler niso pristali v depojih Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Od tam je gradivo prevzela komisija za muzejsko dejavnost, ustanovljena v času, ko je bil predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Člani komisije so gradivo in muzealije uredili, popisali in ga predali delno v Arhiv Republike Slovenije, delno pa skupaj z muzealijami v Triglavsko muzejsko zbirko v Mojstrani. Več tisoč negativov na steklu (okoli 3500) je bilo skupaj s fotografijami in v soglasju ter s finančno pomočjo Arhiva Republike Slovenije in Planinske zveze Slovenije predano v identifikacijo častnemu predsedniku Planinske zveze Slovenije Vlastu Kopaču in Binetu Vengustu. Svojo vlogo sta opravila po svojih močeh in identificirala vsaj 50 % posnetkov na steklu. Pravkar se pripravlja predaja dvojnic preslikanih in delno identificiranih fotografij iz Arhiva Republike Slovenije v Planinsko zvezo Slovenije. Toda kam? Ali ima Planinska zveza Slovenije zagotovljene pogoje za hrambo, kot jih zahteva zakonodaja? Ali jih ima Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani? Odgovora na obe vprašanji sta žal negativna. Odbrano gradivo za muzej je razpršeno na lokaciji muzeja v Mojstrani in na Dovjem. Najbolje varovan je tisti del arhivskega gradiva Planinske zveze Slovenije, ki ga v količini 199 tehničnih enot, (kar pomeni 29,4 tekočih metrov) za obdobje od 1902 do 1992 hrani Arhiv Republike Slovenije. Pri slednjem se v Slovenskem filmskem arhivu hrani tudi filmsko gradivo Planinske zveze Slovenije, ki je popisano in urejeno ter ima vse pogoje za tovrstno hrambo.
Ob dejstvu, da je bil v letu 2007 postavljen temeljni kamen Slovenskega planinskega muzeja, si želimo, da gradivo do njegove izgradnje ne bi bilo še bolj uničeno in poškodovano. Po znanih informacijah pogoji za hrambo v Mojstrani niso zagotovljeni, čeprav se zlasti France Malešič, zdravnik, gorski reševalec in planinski pisec, trudi, da bi identificiral čim več planinskih fotografij. Tudi sama Planinska zveza Slovenije bo morala na lokaciji na Dvoržakovi 9 ali kje drugje najti primerne prostore, da primerno ohrani pisno kulturno dediščino, med katero spada tudi gradivo Planinskega vestnika.
Slavica Tovšak