Uvodnik: Nov veter; Vladimir Habjan / Tema meseca: Zgodovina v gorah; Dušan Škodič / Intervju: Dušan Jelinčič; Žarko Rovšček / Alpinistična tehnika: Osnovni postopki spuščanja po vrvi; Debevec-Anderle
Vsebina - Članki
UVODNIK: Nov veter. Vladimir Habjan
TEMA MESECA
Zgodovina v gorah. Dušan Škodič
SKALAŠI
Oskar Delkin. Prezrti kartograf in markacist. Elizabeta Gradnik
LJUDJE PRETEKLOSTI
Zorko Jelinčič, gornik ali rodoljub? Ob 110-letnici rojstva. Žarko Rovšček
POTOVANJE PO GORAH
Od Krna do Rdečega roba. Poletni dan nad Soško dolino. Olga Kolenc
KOMENTAR
Kje še lahko hodimo? Marjan Bradeško
V JUŽNIH STENAH
Zapostavljena lepotica nad Logarsko dolino. Smer Mokre sanje v Strevčevi peči. Nejc Pozvek
Zakaj? - Zato! Kako? - Tako! Andrej Grmovšek
ALPE
Izjemen tritisočak v Dolomitih. Hohe Gaisl/Croda Rossa d'Ampezzo. Leopold Kržišnik
INTERVJU
Zvezde na poti k novim ciljem. Kramljanje z Dušanom Jelinčičem. Žarko Rovšček
TUJE GORE
Dežela stopnic in predorov ... Madeira. Cvetka Berginc
Z NAMI NA POT
V svetu Kurjih vrhov in Vršičev. Martuljško-karavanško kraljestvo. Andrej Trošt
Baška na Krku. Presenečenje za pohodnike. Mire Steinbuch
OPISI Martuljško-karavanškega kraljestva
Vošca, Trupejevo poldne, Maloško poldne, Kresišče. Andrej Trošt
Vršič, Visoki Kurji vrh, Mojstrovica. Andrej Trošt
Kurji vrh. Andrej Trošt
Rutarski ali Martuljški Vršič. Andrej Trošt
OPISI Krka
Hlam in greben Diviška (Diviska). Mire Steinbuch
Kanjon Vrženica iz zaliva Bunculuka. Mire Steinbuch
Vaclavova grebenska pot. Mire Steinbuch
OPIS Turne smuke
Kotovo sedlo. Andrej Stritar
HUMORESKA
Crater Lake ... in pustolovščine z medvedom. Peter Starič
ČISTILNA AKCIJA
Planinci množično čistili Slovenijo. Rozi Skobe
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
KOMENTAR
Na svidenje v naslednji vojni. Dušan Škodič
VARSTVO NARAVE
Kraljica naših orhidej. Lepi čeveljc. Dušan Klenovšek
VREMENSKE STOPINJE IN OPRIMKI
Aprilska muhavost in gobe brez trosov. Miha Pavšek
PREHRANA
Marinka gre na Triglav. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.
ŠPORTNO PLEZANJE
Venga, venga, animal! Chris Sharma, John McEnroe športnega plezanja. Mire Steinbuch
ALPINISTIČNA TEHNIKA
Osnovni postopki spuščanja po vrvi. Tadej Debevec, Aljaž Anderle
RAZMIŠLJANJA
Verjetje. Overovitev alpinističnega vzpona. Urban Golob
GORSKO REŠEVANJE
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2009. Pavle Podobnik
Žrtve snežnih plazov v deželah članicah IKAR v zimi 2008/2009. Pavle Šegula
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
PISMA BRALCEV
NOVE KNJIGE
PLANINSKA ORGANIZACIJA
Nov veter
Tik pred oddajo številke v tiskarno smo izvedeli, da smo na skupščini Planinske zveze Slovenije, 8. maja 2010, dobili novega predsednika naše krovne organizacije! To je Bojan Rotovnik, predstavnik mlajše generacije. Priznati moram, da nisem verjel, da se bodo volivci tako odločili. Ne zaradi tega, ker v novega predsednika ne bi zaupal, pač pa zato, ker iz zgodovine vem, da planinska organizacija do zdaj ni bila preveč naklonjena spremembam, raje se je zanašala na preverjene kadre. Mlajših predsednikov se pravzaprav niti ne spomnim, tako "na oko" bi rekel, da je bil le Andrej Brvar, ki je bil predsednik pred Francijem Ekarjem, med mlajšimi. Po pogovoru z udeleženci in po mnenju nekaterih, katerih izjave sem posnel za pripravo reportaže v junijski številki, se zdi, da je bil zmagoviti slogan - poudarek na spremembah. To so volivci sprejeli in tako so večinsko tudi volili. Zdi se mi tudi, da ne gre toliko za "poraz" prejšnjega predsednika, pač pa bolj za "zmago" nove generacije, za željo po novem vetru. Časa za analizo bo dovolj ali pa tudi ne, saj je dela pred novim vodstvom veliko.
Volitve so pomemben dejavnik v delovanju vsakega društva. Od človeka, ki vodi najštevilčnejše društvo v državi, je odvisno, kako uspešna bo organizacija. Če se spomnite, sem o tem pisal že lani julija. Temu področju rad sledim, spremljam strokovno literaturo in o tem rad razpravljam, ne nazadnje je to moj osnovni poklic - sem namreč kadrovik. Načeloma lahko društvo z novim predsednikom nadaljuje začeto delo, ga izboljša ali pa v njem nazaduje. Sam sem prepričan, da velika večina članov tega pravzaprav ne zazna dovolj, saj jih zadeve "tam zgoraj" ne zanimajo niti jih ne spremljajo. Vsi, ki smo v delo krovne organizacije bolj vpeti, pa to seveda občutimo precej bolj.
Kako lahko ocenimo, kdo je uspešen vodja? Tisti, ki je ambiciozen in pripravljen sprejeti odgovornost? Žal to ni dovolj. Nujno potrebna so znanja s področja, kjer deluje, in izkušnje. Včasih je v strokovnih krogih veljalo, da mora biti sposoben kader tudi pameten, torej imeti visok inteligenčni kvocient. Danes strokovnjaki vse bolj poudarjajo pomen čustvene inteligence. Ta sili k delovanju, še preden smo dobro premislili. Če čustveni um dobro upravljamo, smo sposobnejši reševati občutljive situacije. Najpomembnejša tipa odnosov, ki ju človek razvija skozi življenje, sta odnos do samega sebe in odnos do drugih. Uspešen voditelj bo zato poskušal delati tako, da bodo cilji posameznika tudi čim bližji ciljem organizacije. Če povzamem: kdor ima znanje, izkušnje, ambicije, kdor je sposoben upravljati z lastnimi čustvi in učinkovito sodelovati z drugimi - je na dobri poti, da postane uspešen voditelj. Poudarjam, potrebne so vse komponente!
Spremembe v naši krovni organizaciji so po mojem mnenju potrebne. Veliko je bilo sicer narejenega, vendar na lovorikah ne smemo zaspati. Organizacijo moramo bolj odpreti navzven, v sfero civilne družbe, saj smo njen pomemben del. Zdi se mi namreč, da smo še vedno preveč usmerjeni navznoter. To ni nič čudnega, saj je Planinska zveza najmnožičnejša organizacija. Vendar zato nosi tudi odgovornost za razvoj vseh, ki jih gore zanimajo, in ne zgolj njenih članov. Saj nekaj jih v tej smeri že deluje, vendar ne dovolj.
Usmeritev Planinskega vestnika so široke množice. Vendar so za uspešno delovanje uredništva oziroma celotne publicistične dejavnosti zveze potrebne organizacijske spremembe, sedanje, društveno usmerjeno delovanje v teh pogojih enostavno ne more biti več učinkovito. Na trgu obstaja "borba" za vsako knjigo, za vsak zemljevid, za vsako revijo, za vsakega kupca, za vsako prodajno mesto ... Temu se je pač treba v popolnosti posvetiti. Izdajateljska hiša v takih pogojih na način "dobre volje" ne more več uspešno delovati. Ciljna publika založniške hiše bi morali biti vsi, ki jih gore zanimajo, temu bi morali posvetiti večino svojega programa. Pot do njih pa si je treba izboriti, redki bodo sami našli pot do nas. Tržna niša je velika, od priročnih izbirnih vodnikov po domačih gorah prek izbirnih vodnikov domačih avtorjev ali prevodov na območju Alp pa vse do trekingov po drugih celinah. Dela in načrtov torej čez glavo!
Danes, po volitvah, se mi zdi, da so prej oddaljeni in zamegljeni projekti precej bližje.
Vladimir Habjan