Večer, Potovanja - Carmen Leban: Obisk gora se iz leto v leto povečuje, po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa je v naših gorah vedno več tujih gornikov.
Po neuradnih ocenah naj bi slovenske gore letno obiskalo več kot 4 milijone planincev, v planinskih postojankah pa beležijo okoli 40 tisoč nočitev, pri čemer se njihovo število v zadnjih letih zmanjšuje.
Razloge gre najbrž iskati v dejstvu, da se večina planincev v gore odpravi julija, avgusta in septembra, ko ob največjem navalu, predvsem v kočah v okolici Triglava, ni mogoče najti proste postelje. Zato se jih veliko odloča za enodnevne ture, gotovo pa je svoje naredila tudi gospodarska kriza.
Časi, ko je veljalo, kdor prvi pride, prvi melje, so mimo, saj si lahko posteljo tudi v planinski koči predhodno rezervirate. Pravila sicer določajo, da osebje koče nikomur ne sme odreči gostoljubja, zato se velikokrat zgodi, da planinci prenočijo bodisi v jedilnici ali na hodnikih. Koče nudijo tudi veliko boljšo ponudbo kot nekdaj, ko so bili tam na voljo zgolj jedi na žlico ali makaroni, s čimer pa so bili planinci zadovoljni. Mnogi menijo, da morajo ostati planinske koče čimbolj preproste in naravi prijazne.
Uvajanje rjuh in bogatejše ponudbe hrane namreč doprinese k večjemu onesnaževanju okolja, s katerim se vse bolj ubadamo tudi v naših gorah, kjer različne odplake uničujejo floro in favno. Planinci se moramo zavedati, da bomo k temu tudi sami pripomogli z malico iz nahrbtnika in če si bomo v planinski koči privoščili le preprosto jed.
Tujci radi zahajajo v naše gore tudi zaradi tega, ker so seznanjeni s tem, da slovenski gorski reševalci rešujejo tako rekoč brezplačno, zato smo vse prevečkrat priča tudi slabo opremljenim pohodnikom, ki se v gore odpravljajo s povsem neprimerno opremo.
Žal pa se premalo ljudi zaveda nevarnosti v gorah, predvsem za neizkušene in slabše pripravljene. Dobra rešitev je najem gorskega vodnika. Združenje gorskih vodnikov Slovenije ima v svojih vrstah nekaj vodnikov z licenco, ki se s tovrstno ponudbo ukvarjajo poklicno. Čeprav se miselnost na tem področju spreminja, pa si morajo naši vodniki še vedno svoj kos kruha iskati bodisi v francoskem Chamonixu ali švicarskem Zermattu, kjer ponudba gorniškega turizma cveti.
Slovenska turistična organizacija je v zadnjih letih izdala nekaj prospektov in zgibank, ki tovrstnim turistom nudijo različne informacije. Lahko pa jih dobijo tudi v pisarnah turističnoinformativnih centrov na območju Julijskih Alp v Kranjski Gori, na Bledu, v Bohinju, Tolminu, Kobaridu in Bovcu.
Obiskovalci gora, ki so včlanjeni v planinska društva in to dokažejo s planinsko izkaznico in plačano članarino (20 evrov letno), so v planinskih kočah deležni ugodnejših cen nočitev, ki so ponekod nižje tudi za polovico.
Carmen Leban