Lukazoja - Edo Krnič: Minilo je skoraj leto od naše neprijetne izkušnje v Zahodnih Julijcih. Takrat smo se predvsem zaradi domačih (sami presodite ali je bilo prav ali ne) odločili, da nič ne pišem o tem.
... Smo si pa povedali svoje po mailih, brez kakšnega obtoževanja smo našteli samo dejstva, in po tem jih še bolj cenim. Naredili smo še kakšno turo, še več jih bomo. Sam sem že tedaj prispevek hotel objaviti, pa ga na njihovo željo nisem. Bilo pa je to ravno teden dni po neljubem dogodku na Vodnikovem domu, ko sem bil deležen mnogih kritik tako s strani prijateljev, še bolj pa mnogih anonimnežev. Ampak sem bil tako takrat kot danes pripravljen na vsako kritiko, če ta dva prispevka pomagata s kakšnim nasvetom, ki ga lahko potegnete iz teh zapisov.
V naslednjih vrsticah prilagam naša pisma, ki smo si jih medsebojno poslali.
Objava je z Lukazoja.si >>>
D: Komaj teden dni po bogati izkušnji iz Krme doživim nekaj, kar se mi bo še bolj vtisnilo v spomin. Tisto tam je bila nevednost, tole tukaj pa nekakšna zamegljenost. Če bi se danes, po prespani ali neprespani noči vsi štirje dobili, recimo pri Firerju v Mojstrani, bi se prav gotovo strinjali, da so bili izpolnjeni skoraj vsi znaki za veliko možnost plazu. Zakaj smo jih spregledali, v bistvu ignorirali, sploh ni važno. Zopet upam, da smo se ogromno naučili in da take napake ne bomo ponovili. Z A se v soboto zmeniva za nedeljski odhod v Za Krnico. Pozno zvečer dobim sporočilo od X, da gremo zjutraj v Zahodne Julijce. Ker je X alpinist, obenem pa tudi gorski reševalec, z nami pa gre tudi Y, ki je prav tako alpinist, obenem pa sta obadva že zelo izkušena, odidem spat čisto pomirjen. Malce me skrbi le, da ne bosta izbrala prezahtevne ture zame. Zavedam se, da sem najšibkejši člen. Za A me čisto nič ne skrbi, vem, da je sposoben smučati dosti težje smeri od mene, pa tudi v hoji in samem gibanju v gorah me krepko prekaša. Z rahlo zamudo se odpeljemo proti Kranjski gori, kjer poberemo še Y. Zapeljemo čez mejo in od tam je zame vse novo. Sicer smo enkrat smučali nekje pod Prestreljenikom, to pa je vse kar sem doživel, videl v Zahodnih Julijcih. Avto pustimo nekaj kilometrov ven iz Ovčje vasi (Valbruna). Priprava opreme in prva težava. Dobro, ni ravno težava, bolj zabaven trenutek za ostale tri. X je namreč pozabil eno palico. Vendar pa je danes, kot bomo spoznali kasneje, resnično srečen dan zanj. Ustavi prvi avto in gospo v njem vpraša za palice. Ni problema, z njo gre do bližnje gostilne, kjer dobi vrhunske, zdi se mi da svetlo plave, ali pa mogoče malce zelene palice. Najprej prečimo potok Zajzero in kmalu naletimo na table, ki označujejo pot št. 616 proti koči Pellarini. Potem prečkamo še strugo potoka Canale Klinken, nato pa se vzpnemo skozi lep smrekov gozd. Ko se ta razredči, zagledamo ogromno steno Velikega Nabojsa. Potem pa zopet v gozd , pot se vzpenja ob vznožju skalnate zapore. Če ne bi Y tako hitro hodil bi celo lahko naredil kakšno sliko. Dozdeva se mi, da ne hodi tako hitro kot bi lahko, vendar vseeno prehitro zame. Kmalu pridemo do melišča pod Lastovicami od koder se že vidi koča. Še zadnja strmina v nekaj zavojih in krajši počitek pri koči Luigi Pellarini (1499 m). Od tam pa še kakšne pol ure in že smo v grapi, ki se spušča z Žabniške škrbine. Hoja s smučmi je vedno težja. Tam smo se prvič vprašali, od kod toliko pršiča. Z X se tudi sprašujeva od kod tak ropot iz Škrbine Velikega Nabojsa, kamor nameravamo pozneje. Da se potolaživa, se odločiva, da je to veter. Recimo, da je tudi bil. Hoja je vedno težja, vsi so že krepko pred mano. A in X snameta smuči, Y pa gre kar z njimi do vrha. Tudi jaz se odločim za hojo brez smuči. Nekje se ugreza čez pas. Od kod toliko novega snega. Je napihan,ali ga je toliko zapadlo? Na vrhu se spravimo pod nek previs in se v miru pripravimo na smuko. Y odsmuča nekaj 10 metrov na drugo stran, vendar kmalu pride nazaj. Nisem ravno spremljal pogovora, tako da ne vem ali je obrnil zaradi nevarnosti ali česa drugega. S škrbine v skoraj 30 centimetrov pršiča vriskajoče odsmučamo navzdol. Zopet nataknemo pse na smuči in gremo še proti škrbini Velikega Nabojsa. Zopet me boli noga, pa tudi nenormalno utrujen sem. Ne morem več. X rečem naj se na vrhu v miru pripravijo in odsmučajo navzdol. Ko se bomo srečali, pa se jim pridružim. V bistvu bi jih počakal kar tu, vendar so sedaj razmere bistveno drugačne kot so bili na Žabniški škrbini. Zebe me, zato grem počasi naprej.Veter močno piha, včasih v zelo močnih sunkih. S sten se stalno posuva. Z vseh strani. Pozneje sta X in Y dejala, da je to pač zaradi vetra in da to ne kaže na nevarnost plazov. Y in A sta že tik pod vrhom. Vpitje. Plaz. Pozneje zvem, da so se drli vsi trije, slišal sem po moje A. Hitro se umaknem ob sam rob stene. Ne čutim nobenega strahu, niti ne razmišljam ali se bi komu lahko kaj zgodilo. Popolna praznina v meni. Končno zagledam vse tri. Zdi se mi da popolnoma brezglavo skačejo, oziroma hodijo po smučišču. Nekdo je že čisto blizu mene. Dere se da je vse v redu. Hvala bogu. Šele sedaj se mi zdi, da sem se vrnil v realnost. Srce bi najrajši ušlo kam ven. Y pove, da je prišel do samega vrha, kjer se je sprožila plast novozapadlega, novonanešenega snega. V plazu ni ne plaval, probal je biti predvsem čisto mehak. Smučko mu je takoj vzelo. Drug plaz je nato zagrabil A. Ta je v njem plaval ali bolje rečeno skušal ostati na površini. Isti plaz je nato pobral še X. Vsi so ostali celi. A brez palic, Y brez smuče. Hitro se spravimo ven iz nevarnega območja, ter nazaj proti avtu. Med potjo naletimo na kar nekaj svežih ostankov plazov. X i Y povesta, da je večina plazov v nekaj urah po dvigu snežne odeje. Y se je kar nekajkrat vmes vprašal, odkod take količine novega snega. S sten so se neprestano valile manjše količine snega. Malo pod vrhom sta A in Y slišala ’svarilni žvižg’, ki pri trdih kložah pogosto nastaja zaradi pokanja zbite snežne odeje. To je znak za takojšen umik z nevarnega območja. Zakaj se nismo umaknili? Zakaj nismo naredili prerez snežne odeje? Ali bomo naslednjič imeli takšno srečo? Res, da je narava nepredvidljiva, vendar bi morali človeške napake zmanjšati na minimum. Danes smo naredili preveč napak. Se zopet nekaj naučili. Srčno upam, da je to moj zadnji zapis take vrste. Pa da X in Y ne bosta preveč huda, ker sem tole zapisal in me bosta še kdaj vzela s sabo.
C: Živjo,
Tisto včeraj je bila res ena velika neumnost z moje strani, saj je bil primer za nastanek plazu precej šolski, sam pa bi po vec kot štiristo turnih smukih lahko potegnil bolj logične poteze. Lahko pa dodam nekaj komentarjev:
- Po mojem mnenju je bil spust z Zabniške škrbine varen kljub temu, da je štiri dni prej zapadlo skoraj pol metra novega snega. Seveda bi bilo bolj prav, če bi naredili prerez snega. Pri hoji navzgor in smučanju navzdol sem večkrat preveril, če smučina prereže zgornjo plast snega in povzroči plaz. Sneg je bil zelo stabilen.
- Snežni slapovi s strmih skalnih sten, ki jih povzroči veter v zgornjih nadstropjih, niso nujno povzročitelj večjih plazov na snegu pod stenami. Če je seveda snezna odeja pod stenami dovolj stabilna in če s sten ne priletijo res ogromne količine snega, ki so same po sebi nevarne.
- Plazovi, ki so nas odnesli, so posledica orkanskega vetra čez sedlo, kjer so se naredile debele opasti in klože. Sam sem narobe ocenil, da so novejše plazovine malo pod sedlom bolj tanke in zgolj posledica snežnih slapov s sten, v resnici pa so bili to tudi že čisto pravi plazovi kloževine z vrha sedla. Žal sem to čisto dojel šele nekaj metrov pod vrhom sedla, kjer so bile lepo vidne globoke odtrganine klož. No, kakšno minuto kasneje se je z vrha sedla odtrgala še ena plast napihanega snega, ki je poskrbela za brezplačno vožnjo navzdol. Seveda bi moral takoj, ko sem videl strukturo snega, obrniti in ne čakati še tisto minuto, a človeska narava mi pet metrov pod vrhom ni dala, da bi obračal.
- Ta šola je bila razmeroma poceni
lp C
A: Hoj druščina,
prebral sem maile, ki jih je poslal D (celoten opis) in kasneje C.
Vse sta že napisala, bi pa rad B in C rekel samo to, da naj se niti slučajno ne počutita (je bilo za razbrat iz maila) kakorkoli odgovorna za nastalo situacijo. Tud midva z D nisva bila prvič v hribih in bi lahko bolje ocenila razmere. Bi lahko rekel tako, da sva bila pri planiranju ture edina neodgovorna do sebe in do drugih midva z D, ker nisva imela primerne opreme (žolna, lopata, sonda), kako bi vaju namreč reševala v primeru, da bi vaju zasulo? Med samo turo smo bili pa vsi v zanosu in nismo trezno razmišljali.
Danes sem se o plazovih malo pogovarjal z Jožetom Miheličem in Martinom Šolarjem in med drugim sta mi dejala, da v njunih mladostniških letih na turnih smučeh nista upala niti pomisliti na turno smuko pred marcem. In da so hodili v Suho ruševje in si komaj pomislili pogledati proti Šentancu in Osrednji grapi, danes pa dan po sneženju ljudje v koloni po centralni gor in dol, ali pa v Jalovčev ozebnik (pa še brez čelade). Se mi zdi, da imajo ta stari malo več strahospoštovanja do hribov kot mladci. Potem mi pa še sodelovka Tanja pove, da so njo na prvi turni smuk peljali kar v Turski žleb, potem mi pa ni več nič jasno.
Saj smo vsi isti. Zelo hitro se naveličamo Javornika, Dovške babe, Kleka in hoje po Komni. Hitro je treba v Jalovečv ozebnik, pa v Jugovo, pa v Vrtačo, pa … Vprašajte D, bo kaj na to temo povedal.
B: helo.
Ja tudi sam si že cel dan belim glavo s temi plazovi. No bolj razmišljam razne variante, kar se varnostnih načel tiče, bolj so mi zadeve jasne.
Tako kot je že Bergffurer dejal sem sam prišel do enakega zaključka glede prereza: plaz ki je potegnil, ga tudi ne bi ocenil če bi delal prerez. Prvič je bila naklonina spodaj premajhna, sredi škrbine bi se že odpeljal če bi bilo več napihanega snega, na vrhu je bila naklonina že pravšnja in še razni dejavniki, aktivni (veter iz druge strani škrbine, plaziči iz stene Nabojsa in Viša so naredil razmere kot so bile). Očitno pa tudi glede na vrhnjo naklonino dovolj velika obremenitev na površino oz. glede na debelino napihanega nesprijetega snega. Splet nesrečnih okoliščin in seveda VELIKO nepozornosti.
Tu se pa sedaj lepo vidi, da se lahko plaz takega snega kot je bil sproži že pri taki količini napihanega snega (ca 10-15 max) oz. takih pogojih.
Pa izključimo da sem Helfar pa Alpi in te zadeve.
1. Šolska napaka!
2. Točno se je pokazalo, da je na istem terenu, na drugem pobočju razmere 200% drugačne (lega pobočja, naklonina terena in pa spremenjeni vremenski pogoji-močan veter) Knjiga Proti vrhovom-Jani Tačrn ;-)
3. Stvari ocenjevat iza peči NESMISELNO, pa ne mislm danes na vse te naše komentarje. Na sploh k so lesen tič pametni!
Napoved, pa razmere na terenu so pokazale da je govorit od doma BUČE, situacija na terenu pa drugačna.
Pač greš na turo oceniš razmere glede na dejavnike in okoliščine, ki lahko sprožijo plaz in podaš SAMO OCENO TVEGANJA glede na prerez snežne odeje!
Odločitev je še vedno tvoja oz naša. Al maš tavelika jajca ali greš pa na pir.
Se pa prej seveda na turo podaš pripravljen; se pravi preveriš razmere na netu itd…
4. Ja glede na to da je bil C 2x “OPOZORJEN”; pok snezne odeje in proti vrhu sveže odtrgana plazovina BI MORALI 300% obrnit!
To seveda ne leti samo na C.
5. Kot je dejal Aleš oprema; bi se dalo razpravljati. Povedu bi samo to da pač žolno je treba imeti, tako ali drugače. Najbolj na seb.
Če že tebe/mene ne zasuje ali koga zraven pa lahko ti pomagaš zasutemu in si nimaš kasneje kaj očitat, ker če jo maš boš naredu vse da nekoga, ki je zasut najdeš, izkoplješ in mu nudiš PP. Pa tud če mu ni več pomoči iz drugih razlogov (fizične poškodbe zaradi plazu).
Seveda je pa spet na prvem mestu poznavanje opreme, ki jo imaš in pa seveda rokovanje in trening z žolno.
6. Okej nebi več razpravlu o tem. Tle je bla napaka IZKLJUČNO NAŠA.
“Je pa res pa to se prevečktat dogaja da NE NAREDIMO PREREZA in s tem vidimo oceno tveganja oz. NE ZNAMO PRAVOČASNO OBRNIT tud če ne nardimo prereza-moški ponos; pa sej je še 10m do vrha…, pa namo zdej obračal…., pa ja nis pussy ….. itd izgovorov.
Bolj bit pussy pa pir za 5 EUR-ov pit, kokr da ga nkol več neb pa tud unga merkatorjevga ne.
7. Tole ne K.r.a. nbenga sam tole mi je z glave šlo po tipkovnc.Važn je da smo VSI cel in da je to NAŠA bogata izkušnja, ki jo bomo znal za naprej s pridom izkoristit.
8. Vas pa za vikend spet lepo vabim na turo, gremo pa v Zahodne JUlijce.Dobimo se pr firerju z vso potrebno opremo, tako smučarsko- palice.. in to, kot lavinsko…., tako je treba met tud literaturo-sportske novosti-frišne :-) Na turo gremo pa s prstam po zemljevidu pa s štirm piram u rit :-) poj bomo pa obračal, pa prereze delal, pa….na konc ANO+LIZO = ANALIZO :-)
P.S: mal sem po netu brskal pa zaznal fajn linke za razmere u bergah:
Zah. Julijci, Karnijske…: http://www.regione.fvg.it/asp/newvalanghe
na splošno za Italijo po regijah: http://www.aineva.it/
za Avstrijo: http://www.lawine.at/
kot za posamezne države iz prejšnjih linkov; tudi SLO je not: http://www.avalanche-center.org/Bulletins/
Se pa vidi kot boste iz IT-Reporta vidl (priponka pdf) da so mahrji in dajo report tko k se zagre in to še v 4 jezikih.
Lep gorniški pozdrav in še veliko zanimivih smukov in extremnih spustov vam želim
S spoštovanjem
B