Franci Savenc 11.06.2010 07:28 1586 0

Pogled s strehe Primorja

Nedeljski dnevnik - Janez Mihovec: Vzpon na Slavnik

Z vrha lahko vidimo morje od Trsta do Piranskega zaliva - Ob dnevih z dobro vidljivostjo se vidi prav do Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.

V trenutku, ko se povzpnemo na Kraški rob, se svet čudežno spremeni. Nič več nežnih potez obmorskih krajev. Nobenih oljk, figovcev in drugega sredozemskega rastja, ki tako dobro uspeva na flišnih tleh. Kraški rob je že del dinarskega gorstva in kraški svet je sestavljen iz grobega ter nerodovitnega apnenca. Svet postane bistveno trši. Namesto sadovnjakov kraški gozd, namesto rodovitne zemlje ostro kamenje.

V Kozini zapustimo avtocesto in se usmerimo do vasi Podgorje. Pot nas vodi po planoti Kraškega roba. Vsepovsod raste gozd, le tu in tam opazimo kakšen travnik v zaraščanju. V bližini vasi Črnotiče na nizkem griču opazimo starodavno cerkvico Marije Snežne. Cerkvica je glasnik minulih časov. Zrasla je na mestu starodavnega gradišča, ki so ga v železni dobi zgradili Iliri, v srednjem veku pa je bil predelan v protiturški tabor. Okoli cerkvice še danes najdemo orjaške količine skalovja, ki so bili nekdaj del obzidja, ki je bil zgrajen samostoječe, brez vezave z malto. V vasi zavijemo mimo kapelice strmo v hrib. Asfaltirana cesta se konča praktično po nekaj korakih in sedaj smo v kraškem svetu. To je še prav posebno očitno na poti. Ta je polna kamenja in vsa naša pot je v bistvu poskakovanje s kamna na kamen. Dobro uro gre tako in razgleda praktično ni. Ves čas smo v gostem gozdu puhastega hrasta in bora. Potem pa nenadoma sprememba. Na višini 900 metrov se strnjen gozd konča in nenadoma stopimo na golo planjavo. Pred nami je še dvajset minut hoje. Prav na vrhu Slavnika na višini 1028 metrov stoji planinska koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Le nekaj metrov stran pa še manjši stebrič, na katerem so označene smeri do sosednjih vrhov.

Pomanjkanje razgleda na vrhu preide v svoje nasprotje, saj je Slavnik najvišji vrh daleč naokoli. Najbolj seveda pritegne pogled na zahod, kajti tik pod nami je celotno slovensko morje. Tja od Trsta pa do Piranskega zaliva. Nad morjem se v daljavi dvigajo Dolomiti. Popolnoma drugačen pa je pogled na vse preostale strani. Na severozahodu se dviga Kras, na vzhodu pa nam pogled pritegneta Snežnik in Učka tam nekje v daljavi. Prav takšen pogled je tudi proti severu. Ob dnevnih z dobro vidljivostjo se vidi prav do Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.

Slavnik je torej zanimiv vrh. Visok, mogočen in osamljen se dviga na Primorskem in s svojo višino pritegne naš pogled. Na njem je marsikaj videti. Zaradi svojih botaničnih zanimivosti je območje zavarovano kot naravni spomenik in kot tak je v zgodnjem poletju prav posebno zanimiv. To je sprehod po neskončnih planjavah gorskega cvetja.

Janez Mihovec

13.06.2010