Polet - Marjetka Conradi: UV-indeks lahko doseže izredno visoke vrednosti v gorah, saj z nadmorsko višino moč UV-žarkov pospešeno narašča.
Brez sonca ne gre. Brez njegovih toplih žarkov, brez njegove energije življenje na zemlji ne bi bilo možno.
Kljub njegovim številnim pozitivnim učinkom pa strokovnjaki že veliko let opozarjajo na ultravijolični del sončne svetlobe, ki lahko v prevelikih količinah škoduje našemu zdravju.
Sončno svetlobo, ki pripotuje na Zemljo, sestavljajo ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje. Večina izsevane svetlobe leži v vidnem delu spektra z valovnimi dolžinami od 400 do 700 nanometrov ter v infrardečem (IR) delu spektra z dolgimi valovnimi dolžinami od 0,75 do 25 mikrometrov. Le majhen delež sončnega sevanja, manj kot 10 odstotkov, pa najdemo v ultravijoličnem (UV) delu spektra s krajšimi valovnimi dolžinami, od 200 do 400 nanometrov. Ultravijolični del spektra razdelimo še na tri dele: UVA (315 do 400 nanometrov), UVB (280 do 315 nanometrov) in UVC (200 do 280 nanometrov) sevanje.
Delež izsevane sončne svetlobe, ki pride do nas, je seveda močno okrnjen, saj se na poti skozi atmosfero absorbira. Še vedno pa je delež nevarnih UV-žarkov dovolj velik, da nas ogroža. V ozračju so najbolj prodorni dolgovalovni UVA-žarki, ki so v veliki meri odgovorni za porjavelost naše kože. Srednjevalovni UVB-žarki so manj prodorni, velik delež se jih absorbira že v višjih plasteh ozračja, del tega sevanja, ki pride do nas, pa velja za najbolj nevarnega. Pred kratkovalovnimi UVC-žarki smo za zdaj še varni, saj se v ozračju v celoti absorbirajo.
In zakaj ravno UV-sevanje? Zakoni fizike pravijo, da krajša kot je valovna dolžina svetlobe, več energije nosi s sabo. To pomeni, da je v izsevani sončni svetlobi res najnevarnejša ultravijolična svetloba, ki ima v primerjavi s toplotnim IR-sevanjem in vidno svetlobo najkrajše valovne dolžine. Ker nosi v sebi veliko količino energije, lahko povzroča različne stopnje opeklin in je dovolj »močno«, da poškodujejo celične membrane na površini kože in neposredno okvari celo DNA. Te poškodbe in spremembe genskega zapisa pa lahko vodijo v začetek kožnega raka. Poleg tega UV-sevanje škoduje tudi očem, povzroča prezgodnje staranje kože, nastanek gub, tanjšanje in izsušenost kože ter pospešuje nastanek sončnih peg.
Moč UV-sončnega sevanja merijo s t. i. UV-indeksom, ki povezuje energijo sončnih žarkov s povprečno občutljivostjo svetle polti. UV-indeks je odvisen od letnega časa in od tega, kje na Zemlji smo. Moč UV-žarkov je namreč večja v krajih ob ekvatorju na zemljepisni širini 0 stopinj in zmanjšana v krajih severno oz. južno od ekvatorja. V našem geografskem pasu je UV-indeks tako močno povečan le v poletnih mesecih, medtem ko je v tropih vse leto velika nevarnost za poškodbe nezaščitene kože. UV-indeks lahko doseže izredno visoke vrednosti v gorah, saj z nadmorsko višino moč UV-žarkov pospešeno narašča. Ker se ti žarki tudi dobro odbijajo, npr. od vode, snega, je že prvomajsko smučanje na ledeniku lahko zelo nevarno. Prejeta količina UV-sevanja se v takšnih razmerah zaradi odbojev lahko celo podvoji. Na moč UV-žarkov pa poleg geografskih dejavnikov vplivata še stopnja oblačnosti in debelina ozonske plasti, ki je naš glavni ščit pred nevarnimi energijami. Omeniti velja, da se je ozonska plast v zadnjih desetletjih opazno stanjšala, zato nas vsako leto doseže več nevarnih UV-žarkov, sonce se nam zdi »močnejše«, naša koža in s tem naše zdravje pa sta vse bolj ogrožena.
Kako se zavarovati? O različnih načinih zaščite se danes že toliko govori, da ne bom zapisala prav nič novega. Kljub vsemu ne škodi, če omenim nekaj glavnih postavk. Na prvem mestu se moramo zavedati, da je sonce v naših krajih najmočnejše v poletnih mesecih med 11. In 15. uro. V tem času je priporočljivo, da se izogibamo neposrednemu izpostavljanju ali celo poležavanju na soncu, ki mu pravimo sončenje. Raje bodite v senci. Za zaščito uporabite ustrezno sončno kremo ali še bolje kar lahkotno obleko, ki ne prepušča nevarnih žarkov. Za varovanje vaših oči ne bodo odveč sončna očala s primerno zaščito.
Preden se predate sončnim žarkom, pomislite: že poletna zagorelost kože, ki v medijih in posledično tudi med ljudmi že od nekdaj in še vedno velja za nekaj privlačnega, je znamenje spremenjene oziroma poškodovane povrhnjice kože.