Podsteno.si: Skupina devetih otrok in dveh inštruktorjev je v zadnjem aprilskem vikendu zaužila pristen pomladanski plezalni tabor za mladoletne plezalce iz vseh koncev Slovenije.
Pričakala so nas povsem prazna primorska plezališča in fantastično pomladansko vreme, da o enkratnem vzdušju v ekipi niti ne govorimo.
1. dan: V organizaciji www.podsteno.si smo tabor začeli z zborom v soboto v Osapskem kampu pri Vovku. Zavzeli smo pokrito kuhinjo, med nekaj kapljami postavili tabor in ob desetih odpešačili v Mišjo peč. Kljub oblačnemu vremenu smo plezali do 18h, podelali smo celo plezališče od lahkih do težjih in zaključili dan v stilu, po lahki smeri se prileže guncanje v centralnem delu Miške. Vseh devet udeležencev se je izkazalo z 7-10 smermi, padlo je veliko osebnih rekordov in starih dolgov. Navdušenje nad skalo je bilo zlasti med debitanti v skalnem plezanju silovito. Udeleženci od 8 do 16 let pa so plezali tako z varovanjem od zgoraj kot tudi v vodstvu. Zvečer se je zjasnilo in po kočerji smo rekli še kako o malih zlizanih grifih, odigrali igro badbingtona in zaspali.
2. dan: V nedeljo smo zavili v Babno, plezališče je bilo praktično prazno, razen skupine začetnikov v levem delu le še ena naveza do poznega popoldneva! Vreme pa sončno, ravno prav vetra in vse zeleno in cvetoče. Osebno takega miru ne pomnim že desetletje, pa še to je bilo poleti. Zopet je mladež poravnal nekaj dolgov iz dni, ko je potekal naš Zimski tabor v Ospu, veliko so plezali tudi v vodstvu. Za kočerjo smo dobili joto in prosen narastek, pripravila jo je od soinštruktorja žena, hvala, super je bila! Badbington, gurtna, plezanje po drevesih za ogrevanje pred hitom taborskih večerov, pihanje svečke na travniku in gozdu za kampom. Ko pridelamo neodločen rezultat, da smo vsi zmagovalci, sledi premik za kvartopirsko mizo, igramo se mafijo.
3. dan: Zgodaj se zapeljemo do sten nad Črnim Kalom, nekaj ljudi se tokom dneva sprehodi mimo, a daleč od gneče. Plezamo v začetnem delu, klasike od IV do legendarnih smeri kot so Škrablova poč, Sirove luknje… Mladina ne kaže znakov utrujenosti, kljub včerajšnjim 6-8smerem, danes jih za konec nanizajo tudi do 9. Pade Škrablova poč na pogled, kaj bi si kot vodja tabora sploh še želel? Za konec v pospravljenem taboru poližemo sladolede, ki jih časti en od fotrov (Tradicionalne krofe iz prvega dne, ki jih nosi ena od mam, pa smo že zdavnaj pojedli in si obliznili prste). Na hitro naredimo še skupinsko sliko in otroke razvozimo domov.
Sicer je vsak tabor nekaj posebnega, ampak tale pomladanska energija, pa to sonce in prazne stene ter vso to cvetje! Drugo leto bomo tabor zagotovo ponovili!
Hvala kolegu inštruktorju Vojku za soizvedbo.
Zase pa bi dodal, da sem se zopet počutil kot v gimnazijskih časih. Osp je res zibelka slovenskega športnega plezanja, še danes ima najboljšo energijo!
Besedilo in slike: Matjaž Jeran s soudeleženci
P.s.: Tabor je bil že v dneh od 24. do 26. aprila a žal poročila nismo mogli preje objaviti.