najlepši razglednik v Cerkljanskem hribovju s posebnim pogledom na Julijce
Matej Podgoršek: Visokogorje je v torek znova pobelil sneg, zato je v teh dneh bolje izbrati kakšnega od vrhov predalpske Slovenije. Se pa s teh odpirajo lepi pogledi na pobeljene vrhove. Julijske Alpe lahko iz zornega kota, ki za večino ni vsakdanji, opazujete z najlepšega razglednika v Cerkljanskem hribovju. To je Porezen (1.630 metrov). Vzpon s Petrovega Brda z več kot 800 višinci pa je pravi spomladanski preizkus hribovske kondicije.
Z Vrha Skopice smo konec marca že opazovali Spodnje Bohinjske in Tolminske gore, še precej od bliže in z nekaj višje perspektive pa jih lahko s Porezna (1.630 metrov). Ni čudno, da mu pravijo najboljši razglednik v Cerkljanskem hribovju. Greben najbolj južnih vršacev Julijskih Alp s strmimi golimi južnimi pobočji je namreč od tu kot na dlani: od Soriške planine na vzhodu, prek Črne prsti (1.844 metrov) in Vogla (1.922 metrov), pa vse do Tolminskega Kuka (2.095) na zahodu. Seveda, če imamo nekaj sreče z vremenom. Sam je ob nedavnem vzponu na Porezen nisem imel. Vršni greben je bil v oblaku, zato dodajam še nekaj starejših zimskih fotografij, ko pa sem imel dan brez oblačka. So pa tudi vzponi v nekoliko slabšem vremenu včasih dobrodošli, da ne pozabimo, da je treba biti v gorah pripravljen na vse letne čase. Nedavne visoke temperature naj vas ne zavedejo, kaj lahko se zgodi, da tudi spomladi potrebujete topla oblačila, kapo in rokavice.
Izhodišč in poti na Porezen je veliko, sam običajno izberem prelaz Petrovo Brdo (803 metri) med Baško grapo in Selško dolino. Iz Ljubljane je mimo Škofje Loke in Železnikov do izhodišča pri koči na Petrovem Brdu približno uro vožnje (preverite, ali so pri Železnikih in Zalem Logu občasne polovične zapore zaradi urejanja struge in cestnih del). Parkirnih mest ni veliko. Pohod si je mogoče skrajšati za 15 minut, če se zapeljemo po ozki asfaltni cesti v smeri proti zaselku Podporezen in parkiramo ob cesti, tik preden nas table za markirano pot usmerijo desno v gozd. Ta del vzpona po cesti je zložen, ko pa zavijemo v gozd, strmina postaja vse resnejša. Čaka nas dobra ura vzpona po strmem severnem pobočju Porezna. Se pa pot dviga cik-cak, tako da le ni prehudo, je pa vsekakor pravi vzpon za spomladansko nabiranje kondicije. Je pa v tem času, še posebej po snegu in dežju, pot lahko precej blatna in spolzka, saj je večji del dneva v senci.
Ko strmina popusti, sledi najlepši del vzpona. Najprej nekaj minut po gozdu povsem po ravnem, nato prek manjše jase, s katere se nam desno prvič odpre pogled na Spodnje Bohinjske gore. Sledi še zadnji del vzpona, kakšnih 20 minut, proti vršnemu grebenu. Zadnjih 20 minut pa nato hodimo po golem in razglednem precej podolgovatem grebenu. Tudi mimo ostankov medvojnih italijanskih bunkerjev. Tu je namreč potekala Rapalska meja. Na temeljih italijanske kasarne je PD Cerkno po drugi svetovni vojni zgradilo dom na Poreznu (1.585 metrov). Koča stoji tik pod vrhom. Od junija do septembra je odprta vse dni v tednu, izven glavne planinske sezone pa ob koncih tedna. Od koče do vrha, kjer je spomenik padlim iz Kosovelove brigade, nas loči še nekaj minut hoje. Vse skupaj za vzpon na Porezen potrebujemo dve uri, morda dve in pol.
Tudi Porezen aprila ponudi nekaj pomladnega cvetja, denimo bele žafrane. Razgled pa seveda ni samo proti Spodnjih Bohinjskim in Tolminskih goram, ampak se za njimi vidijo tudi najvišji vrhovi Julijskih Alp na čelu s Triglavom. Proti zahodu bomo prepoznali Blegoš in Ratitovec, na obzorju Karavanke in Kamniške Alpe, v smeri jugovzhoda pogled seže do Ljubljanske kotline. Proti jugu so pod nami Cerkno, Kojca, pa Trnovski gozd in Nanos, proti zahodu pa globoka Baška grapa.
Sestop opravimo po isti poti.