Boris Štupar 17.09.2010 07:29 2727 0

Pot po Turskem žlebu

Johannes Frischauf: »Popravilo Turskega žleba je pač najtežje in najvažnejšo delo v štajerskih slovenskih Alpah, kajti od sedaj šele je dostopen centralni del Savinjskih Alp od prirodnega dohoda, t. j. od Savinje navzgor.

To je delo, ki bode vedno dejalo čast in ugled Savinjski podružnici in se bodo vsi prijatelji Savinjskih Alp hvaležno spominjali, ko bodo šli po tem potu na gorsko planoto Rinke.« S temi besedami, ki jih je Frischauf pisal Kocbeku v pismu 13. septembra 1900, je planinoslovec na kratko opisal pomen tega dejanja.

»Frischauf je leta 1894 priporočal »Savinjski podružnici SPD«, naj popravi pot v Turskem žlebu. Leta 1895 je hotela popraviti Turski žleb Celjska sekcija društva D. u. Ö. A.-V. in je prosila pri Osrednjem odboru za podporo. Ker pa je Savinjska podružnica že pot popravila, je sestavil Frischauf protest, ki smo ga poslali na občni zbor društva D. u. Ö. A.-V. 8. septembra v Salzburg in prepis v Süd. P.«
»Pot v Turskem žlebu je bil kljub popravilu l. 1894 še popravila potreben. Frischauf je vse dobro pretuhtal. Da se izogne daljšemu dopisovanju je dne 14. aprila 1899 obiskal Piskernika v Logarski dolini ter se z njim do vseh podrobnosti dogovoril o nadaljnem delovanju. Vodstvo izdelave novega pota je prevzel Piskernik. Na Okrešlju je postavila »Savinjska podružnica« za delavce posebno kočo.«

Leta 1900 je bila izgradnja dokončana in na današnji dan,17. septembra 1900 se je izvršila slovesna otvoritev zavarovane poti.
»Na vrhu Skute se je Frischauf spomnil tudi navzočega Piskernika, rekoč, da je, ko je pred 25 leti začel razkrivati Savinjske Alpe, našel v Piskerniku ljubeznivega prijatelja, moža v preprosti obleki ali redke srčne dobrote. Njemu se ima zahvaliti, da so se razna važna dela mogla izvršiti, četudi za svoj trud ni prejel posebnega plačila. Navzoči so mu izrekli zahvalo in mu gorko stisnili roko. Piskernik je bil zelo ginjen in se je s solzami v očeh kratko zahvalil.«

Odlomki in fotografija so povzeti iz monografije Savinjske Alpe - Fran Kocbek (Glej tudi PV 1900/157)

»Kocbek si je 13. julija 1899 s Piskernikom ogledal delo, ki je dobro napredovalo. Pri tem je doživel poseben dogodek: Delavci so se ravno trudili, da bi vrgli veliko peč od skale v žleb, a ni šlo. Piskernik pa pravi mirno: »Poskusimo z laško vinto.« Meni je bila stvar nerazumljiva, a Piskernik pravi, da bodem kmalu videl. Dva delavca in Piskernik so se vsedli za peč tako, da so bili s hrbtom oprti na skalo, s skrčenimi nogami pa v peč. Na povelje so si stegovali noge in velikanska peč je frčala v žleb in po njem v Mrzli dol, drobeč se medpotoma v vedno manjše kose.«

Turski žleb