Matjaž Čuk: 20. septembra 2012, (23.) etapa Toling (4170 m) - Talung (4380 m)
Burna noč, divja reka in najvišji tabor na poti ...
Jutro je jasno z nekaj oblaki. Kar mrzlo je, saj piha hladen veter. V termoflisu me zebe, zato oblečem še anorak.
Dolga travnata ravnina je pred nami. Položno se vzpenjamo ob reki. Ker tu ni mostu moramo skoraj uro daleč na sever. Hodimo po makadamski cesti, ki pripelje iz Tibeta. Cesta se v dolgih serpentinah vzpne na prelaz Lapche La (5018 m), mi pa jo zapustimo in zavijemo desno na ozko pot do bližnjega mostu. Steza se izgublja v travah, povrh vsega nas je zagrnila še megla. A vodič očitno dobro ve kam je treba, saj hodi brez ustavljanja.
Na manjšem grebenčku se le ustavimo. Megla se dvigne in prav tako je kot bi prišli v čisto drug svet. Pred nami se bleščijo vrhovi, ki so se prej skrivali pod debelim plaščem goste megle. Razpoloženje se v hipu spremeni. Prej je bilo mračno, pusto in dolgočasno, sedaj je pestro in zanimivo.
Nova energija, ki jo prinese sonce nas žene naprej. Pot je še vedno slaba in tudi kam moramo iti, nam ni čisto jasno. A na srečo so tam spodaj ljudje, ki bodo prav gotovo vedeli. Vodič pohiti naprej. Očitno gredo v isto smer, saj jim sledi.
Pred nami je vzpon na moreno.
Tu so še zaplate snega? se začudeno sprašujem.
Ko pridem bližje, opazim prevaro. Prepričan sem bil da je sneg, pa je le skoraj čisto bela mivka.
Strm vzpon nas pripelje na rob. Za njim se svet zravna. Pred nami je sedaj dolga peščena ravnina, za njo veliko jezero, Tshom Tso. Še pred njim pa je ovira, široka deroča reka Takche Khola.
Tibetanci nam pokažejo kje moramo prečkati reko. Sezujemo čevlje in zavihamo hlače. Prehod na drugo stran je adrenalinski. Voda je ledeno mrzla in kalna, ne vidi se kam stopiš, tok je zelo močan in ponekod bredemo čez kolena. Lani sta tu menda utonila dva domačina, ki sta prečkala reko na nepravem mestu.
Oddahnemo si, ko smo na drugi strani. Sedaj nas udobna cesta vodi nad obalo velikega jezera. Komaj opazno se dvigamo po dolgi ravnini do zadnjih travnikov.
Talung, kraj, kjer bomo danes prespali, je najvišje prenočišče na moji letošnji poti.
Čudovita ravnica je pravi raj za naša dva šotorčka, ki prvič stojita. Sonce le občasno prekrijejo oblaki in bilo bi prav prijetno, če ne bi pihal kar močan, strupeno mrzel veter. Zato si najdemo zavetje v šotoru pod toplo spalno vrečo. Zvečer nekajkrat dežuje skoraj z jasnega neba - očitno ga je veter prinesel iz temnih oblakov nad visokimi gorami.
Večerjamo kitajske nudeljne, do katerih sem bil kar malce skeptičen, ko jih je vodič kupil v Hilsi, a so presenetljivo okusni. Seveda smo lačni, saj danes nismo še nič poštenega jedli, če zanemarim lonček juhe in par piškotov.
Noč je dolga. Spim na obroke.
Tudi ponoči nekajkrat dežuje.
Hoja 5 ur. Vreme zjutraj delno jasno, megleno, čez dan spremenljivo oblačno, občasno sončno, popoldne in ponoči kratke snežne plohe. Temperatura zunaj -3,2 °C, v šotoru 0,5 °C. Prenočevanje v šotoru, v kraju Talung (4380 m).
Matjaž Čuk