Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Razgibajmo se 09.08.09

Delo, 09.08.06, TRIP Po Aljaževi poti ... Čez spodnje bohinjske gore

Delo, sreda, 9. avgusta 2006
TRIP

Razgibajmo se


Po Aljaževi poti »od doma do doma«

Gorniški klub Jakob Aljaž v petek, 11. avgusta, vabi na večdnevno pohodniško in planinsko turo po poti, kjer je služboval in hodil triglavski župnik Jakob Aljaž. Letos se bo pohod začel ob 5. uri zjutraj pred Aljaževo domačijo v Zavrhu pod Šmarno goro, v petih do šestih dneh pa boste med drugim obiskali Šmarno goro, Voklo, Kališče, Storžič, Kriško goro, Brezje, Begunjščico, Stol, Golico, Dovje, Triglav in dolino Vrat. Čaka vas torej dolga in naporna tura, opremo in hrano pa boste vseskozi nosili s seboj. Informacije: 031/333 042, http://geocities.com/ gorniki/gorniki.html

12. pohod na Lovrenška jezera

Približno 8000 let staro šotno barje Lovrenških jezer ter tamkajšnje živalstvo in rastlinje si boste lahko od blizu ogledovali v soboto, 12. avgusta. Takrat se tja namreč odpravljajo planinci iz Lovrenca na Pohorju. Štart bo med 7. in 8. uro zjutraj pri kulturnem domu v Lovrencu, pot do cilja pa vas bo vodila mimo hribovskih kmetij. Po ogledu bodo na obrežju Jezerca, uro hoda pod Lovrenškimi jezeri, predvidoma ob 13.30 kulturni program, malica in druženje. Od Jezerca se bo pot nadaljevala prek Pruha do Okrepčevalnice Sgerm, kjer bodo mnogi radi posedeli v Jezernikovi sobi, drugi pa se bodo vrnili na izhodišče pohoda. Štartnina 1000 tolarjev vključuje malico. Za tiste, ki jim bo približno sedemurni pohod morda prenaporen, bodo pripravili avtobusni prevoz do Mašin žage, od koder je do Lovrenških jezer le ura in pol hoje. Informacije: 031 343 346, 041 794 223, http://www.lovrenc.si/pd

Med spodnjo in zgornjo bohinjsko dolino

Samo še imena nekaterih krajev v Bohinju pričajo, da so se domačini pred mnogo let ukvarjali tudi s fužinarstvom. V masivu 946 metrov visoke Rudnice so kopali rudo, sicer pa je to tista gora, ki deli Bohinj na dve dolini. Dostopna je iz Stare Fužine, Češnjice ali z Broda, in čeprav je mnogo nižja od vrhov, ki obkrožajo kraj, lahko z nje dobro spoznate bohinjski konec. Na Rudnico se v soboto, 12. avgusta, lahko odpravite s PD Viharnik. Začetek hoje bo pri cerkvi sv. Janeza na Ribčevem Lazu, pot pa bo lahka. Višinske razlike bo 420 metrov, računajte pa na skupno štiriurni izlet. Informacije: 041 211 693, grega.rihar@siol.net

Čez spodnje bohinjske gore

Ko se peljete proti Bohinju, se pred vami pokaže veriga lepih gora. To so spodnje bohinjske gore, ki na južni strani zapirajo bohinjsko dolino. Na dvodnevni pohod čeznje se v soboto pridružite planincem Pošte in Telekoma Ljubljana. Štartali boste pred Ski hotelom na koncu smučišča Vogel, se povzpeli na njegov 1922 metrov visoki vrh, od tam pa čez Zabiški Kuk (1844 m) po šestih urah do koče na planini Razor (1315 m). Drugi dan bo hoja še daljša, saj boste za vzpon na Tolminski Kuk (2085 m) in spust do Doma na Komni ter od tam v dolino potrebovali okroglih deset ur. Pot bo torej zahtevna, a če jo zmorete, se pridružite skupini, ki bo iz ljubljanskega Trga OF odšla v soboto ob 6.30. Stroški izleta so 2500 za prevoz, 1700 tolarjev za žičnico in še nekaj za prenočišče in hrano. Informacije: 01/431 61 14, 031 838 717, www.pdrustvo-ptlj.si

Pripravlja Žiga Černe

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Razgibajmo se 09.08.09"

Žarko Rovšček,

> Čez Spodnje bohinjske gore

V Delu se je v sredo 9. avgusta (Trip) g. Žigi Černetu - upam, da povsem slučajno - zapisalo: "Med spodnjo in zgornjo bohinjsko dolino" , "bohinjska dolina" ter "spodnje bohinjske gore". Spoštovanemu avtorju predlagam, da si za začetek prebere vsaj Miheličev planinski vodnik za Julijske Alpe in se pouči o pravilni pisavi teh imen. Najprej bo na strani 197 (izdaja 2003) in morda pa še kje, ugotovil, da se Bohinjska dolina, Zgornja Bohinjska dolina in Spodnja Bohinjska dolina pravilno piše drugače, kot uporablja on, torej z veliko začetnico. Na straneh 65 in 66 bo ugotovil, da se pravilno piše Spodnje Bohinjske gore. Če bo še bolj pozoren, pa bo lahko na istih dveh straneh opazil krajšo Miheličevo razpravo o rabi tega imena na primorski strani. Na naši strani namreč pravimo vencu tolminsko-bohinjskih gora Peči, s poudarkom na zadnjem zlogu. Že leta 1964 piše Zorko Jelinčič v Planinskem vestniku o Baški grapi in Pečeh. Žal se to lepo domače ime v uradni planinski literaturi (še) ni prijelo. Očitno je bolj enostavno uporabljati poimenovanje Spodnje bohinjske gore, ki je za nas Primorce kar malce poniževalno, v določenem pogledu pa tudi netočno. Gledano z naše, primorske strani so gore bolj "zgornje" kot "spodnje". Tine Mihelič se je, kot kaže razpravica v njegovem vodniku, tega našega žulja dobro zavedal in se mu oddolžil skoraj tik pred svojim prezgodnjim odhodom med spomine. Le kdo bo za njim prevzel tako izostreni čut za lep jezik v naših planinskih vodnikih.

Morda se zdijo nekomu besede na to temo malce odveč. Ko pa gorski reševalci poročajo in se, prav zaradi rabe imena "Spodnje bohinjske gore," mesto nesreče npr. nekje v bližnjem planinskem svetu nad Tolminom mimogrede "prestavi" v Bohinj, se šele razgali neprimernost takega toponima.

Pa še to. Domnevam, da je raba imena Zabiški kuk zgolj tiskarska napaka. Vseeno opzarjam tudi nanjo. Pravilno je Žabiški kuk ( Ž ! ) saj je prejkone v "žlahti" z Žabčami, vasico nad Tolminom.

Gospod Černe, stopili ste mi torej na žulj. Pa brez zamere!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.