Gorski reševalci na intervencijah nemalokrat tvegajo svojo glavo, ko rešujejo tudi takšne gornike, ki so se na avanturo podali nepripravljeni in slabo opremljeni. Miha Noč je reševalec na območju Kranjske Gore. Opozarja, da so v prvih dveh tednih letošnjega leta posredovali že štirikrat in v treh intervencijah nudili zgolj 'taksi prevoz v dolino'.
"Leto se je ravno dobro začelo in v teh 14 dneh smo v GRS Kranjska Gora opravili že štiri intervencije. Toliko jih v tem času ni bilo še nikoli. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da smo v treh intervencijah nudili samo taksi prevoz v dolino," je na svojem profilu na Facebooku zapisal gorski reševalec in član Gorske reševalne zveze Slovenije Miha Noč in s tem opozoril na problematiko 'neresnosti' planink in planincev, ki se podajajo v hribe nepripravljeni, neopremljeni in povsem neodgovorni.
"Enkrat iz Butinarjeve grape v Grebencu in dvakrat iz Kugijeve v Razorju. Razlogi za te intervencije so pomanjkljiva oprema (brez vrvi v Butinarjevi) ter slabe razmere v Kugijevi smeri v Razorju. Obe intervenciji v Razorju pa imata še eno skupno točko. Za obe smo klic na pomoč prejeli skoraj v istem času, to je okoli 15.30, kar pomeni uro in pol pred temo. To kaže, da mlajši rod plezalcev na turi nima nobene rezerve za primer bivaka in raje v takem primeru zaprosijo za prevoz v dolino. Obe intervenciji v Razorju sta bili izvedeni zelo na meji. Obakrat je helikopter v dolini pristal že v temi, da o tveganju pri opravljanju stenskega reševanja ne govorim," pojasnjuje Noč in dodaja: "Tako reševanje po nepotrebnem izpostavlja reševalne ekipe nevarnosti, po drugi strani pa še zaseda helikopter, zaradi česar se lahko zgodi, da ne bi mogel opraviti kakšne bolj življenjsko ogrožajoče intervencije. Reševalci radi pomagamo pomoči potrebnim, to je naše poslanstvo in način življenja, taksisti pa nismo!"
S tem je znova sprožil razpravo, zakaj v
Sloveniji ne zaračunavamo reševanj, kjer se izkaže, da ni šlo za nujno
zadevo oziroma rešeni ni imel ustrezne opreme ali izkušenj, kar je
privedlo do poškodbe. Tako so mnogi mnenja, da bi jim morali reševalci
izstaviti račun, ki bi pokril sicer izredno draga reševanja, ki lahko
stanejo tudi več tisoč evrov. Eni bi uvedli zavarovanja za gornike in
plezalce, ki bi pokrila morebitno reševanje. A dejstvo je, da dokler ne
bodo ljudje s trezno glavo odhajali v gore in prevzemali odgovornosti za
svoja dejanja, se ne bo veliko spremenilo.S tem je znova sprožil razpravo, zakaj v
Sloveniji ne zaračunavamo reševanj, kjer se izkaže, da ni šlo za nujno
zadevo oziroma rešeni ni imel ustrezne opreme ali izkušenj, kar je
privedlo do poškodbe. Tako so mnogi mnenja, da bi jim morali reševalci
izstaviti račun, ki bi pokril sicer izredno draga reševanja, ki lahko
stanejo tudi več tisoč evrov. Eni bi uvedli zavarovanja za gornike in
plezalce, ki bi pokrila morebitno reševanje. A dejstvo je, da dokler ne
bodo ljudje s trezno glavo odhajali v gore in prevzemali odgovornosti za
svoja dejanja, se ne bo veliko spremenilo.S tem je znova sprožil razpravo, zakaj v
Sloveniji ne zaračunavamo reševanj, kjer se izkaže, da ni šlo za nujno
zadevo oziroma rešeni ni imel ustrezne opreme ali izkušenj, kar je
privedlo do poškodbe. Tako so mnogi mnenja, da bi jim morali reševalci
izstaviti račun, ki bi pokril sicer izredno draga reševanja, ki lahko
stanejo tudi več tisoč evrov. Eni bi uvedli zavarovanja za gornike in
plezalce, ki bi pokrila morebitno reševanje. A dejstvo je, da dokler ne
bodo ljudje s trezno glavo odhajali v gore in prevzemali odgovornosti za
svoja dejanja, se ne bo veliko spremenilo.S tem je znova sprožil razpravo, zakaj v
Sloveniji ne zaračunavamo reševanj, kjer se izkaže, da ni šlo za nujno
zadevo oziroma rešeni ni imel ustrezne opreme ali izkušenj, kar je
privedlo do poškodbe. Tako so mnogi mnenja, da bi jim morali reševalci
izstaviti račun, ki bi pokril sicer izredno draga reševanja, ki lahko
stanejo tudi več tisoč evrov. Eni bi uvedli zavarovanja za gornike in
plezalce, ki bi pokrila morebitno reševanje. A dejstvo je, da dokler ne
bodo ljudje s trezno glavo odhajali v gore in prevzemali odgovornosti za
svoja dejanja, se ne bo veliko spremenilo.S tem je znova sprožil razpravo, zakaj v
Sloveniji ne zaračunavamo reševanj, kjer se izkaže, da ni šlo za nujno
zadevo oziroma rešeni ni imel ustrezne opreme ali izkušenj, kar je
privedlo do poškodbe. Tako so mnogi mnenja, da bi jim morali reševalci
izstaviti račun, ki bi pokril sicer izredno draga reševanja, ki lahko
stanejo tudi več tisoč evrov. Eni bi uvedli zavarovanja za gornike in
plezalce, ki bi pokrila morebitno reševanje. A dejstvo je, da dokler ne
bodo ljudje s trezno glavo odhajali v gore in prevzemali odgovornosti za
svoja dejanja, se ne bo veliko spremenilo.S tem je znova sprožil razpravo, zakaj v
Sloveniji ne zaračunavamo reševanj, kjer se izkaže, da ni šlo za nujno
zadevo oziroma rešeni ni imel ustrezne opreme ali izkušenj, kar je
privedlo do poškodbe. Tako so mnogi mnenja, da bi jim morali reševalci
izstaviti račun, ki bi pokril sicer izredno draga reševanja, ki lahko
stanejo tudi več tisoč evrov. Eni bi uvedli zavarovanja za gornike in
plezalce, ki bi pokrila morebitno reševanje. A dejstvo je, da dokler ne
bodo ljudje s trezno glavo odhajali v gore in prevzemali odgovornosti za
svoja dejanja, se ne bo veliko spremenilo.S tem je znova sprožil razpravo, zakaj v Sloveniji ne zaračunavamo reševanj, kjer se izkaže, da ni šlo za nujno zadevo oziroma rešeni ni imel ustrezne opreme ali izkušenj, kar je privedlo do poškodbe. Tako so mnogi mnenja, da bi jim morali reševalci izstaviti račun, ki bi pokril sicer izredno draga reševanja, ki lahko stanejo tudi več tisoč evrov. Eni bi uvedli zavarovanja za gornike in plezalce, ki bi pokrila morebitno reševanje. A dejstvo je, da dokler ne bodo ljudje s trezno glavo odhajali v gore in prevzemali odgovornosti za svoja dejanja, se ne bo veliko spremenilo.
Lani kar 603 reševalne akcije
Iz leta v leto gorski reševalci posredujejo pogosteje. Lani so izpeljali 603 reševalne akcije (medtem ko 2018 vse leto 537), od tega 43 s smrtnim izidom (leta 2018 31). Največ nesreč je bilo na območju Bohinja, Tolmina in Bovca. Največ oseb, ki so jih reševali lani, je starih od 18 do 55 let, kar 15 je bilo mlajših od 10 let in 35 starejših od 70 let.
Če se tudi pozimi odpravljate v gore, potrebujete popolno zimsko opremo – cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Več o ustrezni opremi in pripravljenosti pa v članku z naslovom Opozorila pred zimskimi obiski gora: letos v naših gorah umrlo že 41 ljudi.