Gorenjski glas, kronika - Simon Šubic: Po mnenju Janija Beleta iz Gorske reševalne zveze so k rekordnemu številu reševalnih akcij najbolj prispevale ugodne vremenske razmere v letošnjem letu.
Kranj – Gorski reševalci bodo letos izvedli rekordno število reševanj, saj je bilo že do 25. novembra 396 reševalnih akcij, petdeset več kot v celotnem lanskem letu. Spodbudno pa je, da se je za polovico zmanjšalo število mrtvih v gorah. Lani je namreč v gorah umrlo 45 oseb, od tega 28 gornikov, letos pa je bilo do konca novembra 24 mrtvih, med njimi deset gornikov. Po drugi strani bo letos večje število ranjenih v gorah (234, lani 183), je na novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) pred zimsko sezono poudaril Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize. Predsednik GRZS Igor Potočnik pa je ob tem opozoril na še vedno nezadovoljivo financiranje njihove dejavnosti, čeprav so novembra od ministrstva za obrambo prejeli dodatna intervencijska sredstva v višini 182.600 evrov za nakup opreme in vozil.
Po mnenju Janija Beleta so k rekordnemu številu reševalnih akcij najbolj prispevale vremenske razmere v letošnjem letu: »Pozimi smo imeli v gorah dolgo snežne razmere, zaradi zelo lepega vremena pa se je precej v jesen podaljšala tudi poletna sezona.«
Okoli šestdeset odstotkov nesreč se je tudi letos zgodilo pri planinskih dejavnostih, štiri od desetih nesreč pa so se zgodile pri drugih dejavnostih v gorah ali tam, kjer so gorski reševalci s svojo tehniko in znanjem najbolj usposobljeni za reševanje. Precej se je povečalo število nesreč pri aktivnosti v zraku, zlasti v padalstvu in jadralnem padalstvu. Dežurna helikopterska ekipa z Brnika je sodelovala v približno štiridesetih odstotkih reševalnih akcij.
Predsednik GRZS Igor Potočnik je pojasnil, da sta njihova ključna vira financiranja Uprava RS za zaščito in reševanje ter Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki svoje obveznosti redno izpolnjujeta, vendar pa je sredstev iz iger na srečo (FIHO) čedalje manj in so jih že letos prejeli za petino manj, kot so načrtovali. Letni proračun GRZS sicer znaša okoli 950 tisoč evrov, polovico sredstev pa gre za nakup nove reševalne in zaščitne opreme, kljub temu pa morajo gorski reševalci za opremo založiti tudi del svojega denarja. Podpredsednik GRZS Franc Miš je ob tem izrazil upanje, da se nova vlada zaradi varčevanja ne bo odločila za linearno rezanje sredstev, kot je predlagala vlada v odhodu, saj bi to ogrozilo varnost gorskih reševalcev in obiskovalcev gora.
Pred zimsko sezono v gorah so na GRZS opozorili, da ni dovolj le dobra oprema, ampak tudi primerno znanje za pravilno in koristno uporabo. Usposabljanja te vrste organizirajo tudi v okviru GRZS.
Simon Šubic