Gore in ljudje: Kdo je Rzeničnik, mi Jože s planine Rzenik ni povedal. Pozabil sem ga vprašati. Na Konju pa sva le bila! Dobro, da nisva zašla v zamegljene gore, tu naju je našla luknja v oblakih.
Na Konju
Vračava se z dopusta na Solčavskem. Do Ljubnega morava, natočit gorivo. Ni me več mikalo na planino Rzenik. A kaj, ko nisem želel odstopiti od trdnega načrta današnjega dneva. Igraje bi se čez Gornji Grad pripeljala domov, tako pa obrneva in se skozi štajerski Podvolovljek pripeljeva do Kranjskega Raka. Na prašni cesti naju preseneti neprekinjena kolona avtomobilov. Trumoma se vračajo obiskovalci Velike planine. Kaj danes delava na tem kraju? V samoti Dola stopiva pod oblačen pokrov. Tiho je vso pot do planine.
Te moči vesolja so še skrite tistim, ki imajo srce še zaprto za smisel življenja. Še vedno mislijo, da je treba narediti to, kar jim narekuje razum in zato imajo to za pravilno in bistveno. Mislijo, da morajo s tem izražati svojo modrost in pamet. (+)
Polkna so dobro zapahnjena. Solatni vrt je skrbno poplet. Rože pod nadstreškom še sijejo od nedavne nege človeka. Pod steklom pri vratih stoji zataknjena slika Rzeničnika. Je v opozorilo ali v pozdrav? Naslednjič bom dan za obisk raje izbral po občutku. Na meji smrekovega in bukovega gozda naju dohiti Hrvat. Gotovo je bil tudi na Konju. Kdaj sem bil nazadnje na njem, je bilo to pred 43 leti? Na obračališču spregledam: registracija KR ni oznaka Kranja, v njem se smehlja oni zadovoljni Hrvat.
Dnevi so vam dani zato, da v dnevu prepoznate, kar bi vam dan rad posredoval. Če potem zavestno živite v dnevu in ste se naučili razlagati govorico dneva, se boste v tem tudi prepoznali; in očistili boste, kar ste spoznali kot svarilo, preden bo usoda krenila svojo pot. (+)
Gore so zabite z oblaki. Nad Veliko planino tokrat nisem navdušen in spomnim se na planino Rzenik. Na Konja greva in na obisk, če 'bodo doma'. Na Dolu se skupine travniških smrek drži čreda konj. Na eni izmed teh smrek so pritrjeni smerokazi, tudi za Konja. Pot do planine se dozdeva krajša to pot. Majhna motorna žaga pred kočo nakazuje: doma so! Za vrati stoji že Jože. Iščem Jožeta, povem. »Kakšen bi pa bil tu. Oni je,« Jože pokaže na drugega. Ker ga prepoznam, se ne dam preslepiti tako zlahka.
Vsak človek se sam označuje s tem, kako misli, govori in dela. Njegovo mišljenje in življenje je pisalo, s katerim označuje svoje telo in oblikuje svoje obličje. Tako je na obličju vsakega človeka zapisano, kaj misli. Kar človek misli, to je. (+)
Prišla sva na njegovo povabilo s Kredarice, naj se kdaj oglasim na njegovi planini. Ponuja nama hrano, a sva od kosila še sita. »Bosta juho?« Govejo? Pokima. Prikimam še sam. Pred seboj dobim krožnik govedine z zelenjavo in rižem. O mokroti ni sledu, vse skupaj bi zlahka pojedel z vilicami. Kako sem se pustil pretentati! Jed je bila zelo okusna. Pri vedno resnem Jožetovem pogledu težko vem, kdaj se
ne šali. Kaj, če so njegovi študentje vse njegove besede vedno vzeli zares?
Prvi korak do resnice je vera. Ta človeka še slepi. Drugi korak je zaupanje v Boga, ki človeka opozarja na njegove zakonite ali nezakonite misli, govor in dejanja. Ko se vera in zaupanje povežeta, sledi tretji korak: uresničevanje božjih zakonov. (+)
Besedo preusmerim na Ojstrico. Nazadnje sem bil na njej pred devetimi leti. Potem sem štirikrat zaporedoma obrnil pred vrhom ali sem med potjo zamenjal cilj. Če gre na Triglav na lep način, potem tudi na Ojstrico ne bom hodil na silo. »Ojstrica je kozmična točka, s Triglavom tvorita moški in ženski princip moči. Tako pravi Marko Pogačnik,« doda Jože. Z energijo rok in malih tehničnih pripomočkov počasi nastaja lep gorski vrt okoli koče. Jožetu in Vidi pomaga Miha, ki izdeluje tudi lesene 'bogce'. Midva pa 'poromava' h Konju.
Spoznajte: Vsa narava, živali, rastline in kamenine so Božji vrt, Njegovo delo stvarjenja. Kdor tega ne upošteva, greši. (+)
Pot med borovjem, obrobljena z dišečimi rožami, je položna. Ujameva zadnje sončne žarke, preden oblaki zagrnejo tudi ta predel. Proti Presedljaju so napete posamezne jeklenice. Škatle z vpisno knjigo niso postavili na vrh, za podpis se moram nekoliko spustiti navzdol. Še enkrat se ustavim pri koči z Rzeničnikovo sliko. Ogledam si enega izmed lesenih bogcev, ki so ga prav danes pritrdili na križ. Na otip ima prijeten les in na oko zanimiv videz. Videti je, kot bi se deloma že osvobodil križa, se s telesom oddvojil od razpela. Kdaj bodo Kristuse dokončno osvobodili s križev, na kakšen način naj prikazujejo raje vstajenje?
Pravemu kristjanu pomeni križ, ki je brez Križanega, znak odrešenja in vstajenje v Bogu. Križ brez telesa simbolizira pot od Zemlje v nebesa, k Božjemu srcu. Demoni so ustvarili križ s korpusom. S tem hočejo simbolizirati Moj poraz. Toda križ in Križani sta bila in sta njihov križ in poraz. (+)
(+) To Je Moja Beseda A in Ω (izdalo Univerzalno življenje)
Iztok Snoj